Franja

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

sharp [ša:p]

1. pridevnik
oster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten
glasba povišan ali previsok za pol tona
ameriško, sleng pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)

a sharp ascent strm vzpon
a sharp boy bister deček
a sharp contrast oster kontrast
as sharp as a needle figurativno zelo bister, bistroumen
as sharp as a razor oster kot britev
a sharp curve oster ovinek (zavoj)
sharp features ostre, izrazite poteze
sharp practices figurativno sleparija, nepošteni triki
sharp set sleng lačen
sharp on time absolutno točen
a sharp tongue oster, nabrušen, strupen jezik
sharp wine kislo vino, cviček
sharp work hitro delo
sharp's the word pogovorno hitro!
he has been too sharp for me figurativno prelisičil me je
to keep a sharp out-look budno paziti, biti budno na straži
this wine is sharp to vino je rezko, kislo
poverty is a sharp weapon figurativno sila kola lomi

2. prislov
vneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno
glasba povišano za pol tona

at 10 o'clock sharp točno ob desetih
to look sharp ne izgubljati časa
look sharp! hitro!
to stop sharp nenadoma (se) ustaviti
to turn sharp ostro zaviti, napraviti oster ovinek

3. samostalnik
dolga šivalna igla
domačno slepar
pogovorno strokovnjak, poznavalec
glasba za pol tona povišana nota, višaj

4. prehodni glagol
pogovorno prevarati (out of za)
ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti
glasba povišati zapol tona
ameriško previsoko zapeti
neprehodni glagol
slepariti, varati
glasba previsoko peti ali igrati

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

sladkosned samostalnik
1. (kdor ima rad sladko) ▸ édesszájúSem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.

2. (entuziast; navdušenec) ▸ ínyencFilmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.

strašansko furchtbar, gewaltig, sagenhaft
biti strašansko lačen einen Mordshunger haben
biti strašansko žejen einen Höllendurst haben
strašansko se bati eine Höllenangst haben
strašansko se ustrašiti einen Mordsschreck bekommen
strašansko se zabavati einen Riesenspaß haben

Tantalus (in Tantalos) -ī, m (Τάνταλος) Tántal

1. kralj Frigije, Zevsov sin, oče Pelopsa in Niobe. Nakopal si je jezo bogov, ker je drugim izdajal, kar je slišal pri obedu bogov, še zlasti pa zato, ker je ubil svojega sina Pelopsa in ga postregel bogovom, da bi preizkusil njihovo modrost. Zaradi svojih pregreh dela pokoro v podzemlju: do kolen stoji v vodi in nad njim visi sadje, vendar je vedno žejen in lačen, kajti kadar seže po vodi ali sadju, se mu umakneta: Ci., O., H., Pr., Tib., Hyg., Serv. idr. Od tod
a) patron. α) Tantalidēs -ae, m (Τανταλίδης) Tantalíd = Tantalov potomec (Pelops, Atrej, Tiest, Agamemnon, Orest): Acc. ap. Ci., O., Tantalidae fratres O. Atrej in Tiest; gen. pl. Tantalidum: Stat. β) Tantalis -idis, f (Τανταλίς) Tantalída = Tantalova potomka (Nioba, Hermiona, Helena idr.): O., Tantalides matres O.
b) adj. Tantalëus 3 Tántalov: manus, os Pr., tecta (= Argos), mensa Stat.

2. Tiestov sin, ki ga je zaklal Atrej: Hyg.; po drugih Brotejev (Broteas) sin, ki je bil pred Agamemnonom oženjen s Klitajm(n)estro; ubil ga je Agamemnon.

3. sin Amfiona in Niobe: O.

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

tremēndo agg.

1. strahoten, strašen, strahovit:
una guerra tremenda strahotna vojna
un tremendo pericolo strašna nevarnost

2. ekst. hud, strašen (tudi pog.):
bambino tremendo zelo živ otrok
avere una fame, una sete tremenda biti strašno lačen, žejen
sentire un caldo, un freddo tremendo biti komu strašno vroče; koga hudo zebsti

très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

très peu zelo malo
un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
elle est déjà très femme ona je že prava ženska
j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
faites très attention! zelo pazite!
j'en ai très envie tega si zelo želim
être très au courant biti zelo na tekočem
c'est très dommage to je zelo škoda
avoir très sommeil biti zelo zaspan

umirati od lakote frazem
(biti zelo lačen) ▸ elpusztul az éhségtől, éhenhal
Ves dan nisem imela časa jesti, zato umiram od lakote. ▸ Egész nap nem volt időm enni, ezért elpusztulok az éhségtől.

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

j'ai mal au ventre trebuh me boli
j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
se coucher à plat ventre leči na trebuh
avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
à ventre déboutonné čezmerno
rire à ventre déboutonné krohotati se
ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
se bourrer le ventre natrpati si želodec
marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede

ver [vɛr] masculin črv; glista

ver à soie sviloprejka
ver luisant kresnica
ver solitaire trakulja
ver de terre deževnik (črv)
ver-coquin (figuré) vrtoglavost; prismojenost
ver rongeur (figuré) črv (grizenje) vesti
mangé aux vers, piqué des vers črviv
meuble masculin mangé aux vers od črvov razjedeno pohištvo
fruits masculin pluriel pleins de vers črvivo sadje
nu comme un ver čisto gol, nag
avoir le ver solitaire biti vedno lačen, mnogo jesti
tirer les vers du nez à quelqu'un spretno koga izpraševati, izvleči iz koga, kar bi radi zvedeli
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja

vòl (vôla) m

1. bue (pl. buoi)
vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
orati z voli arare coi buoi
par volov paio di buoi
delati, garati kot vol lavorare come un negro
tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vólk zoologija loup moški spol ; (v basni) Isengrin moški spol ; (vrtavka) toupie ronflante

morski volk requin moški spol, squale moški spol
zeleni volk (kemija) vert-de-gris moški spol
biti lačen kot volk avoir une faim de loup
volk v ovčji koži (figurativno) loup devenu berger, loup habillé en berger
tuliti z volkovi (figurativno) hurler avec les loups
mi o volku, volk na vrata quand on parle du loup, on en voit la queue
da bo volk sit in koza cela pour ménager la chèvre et le chou

vólk zool lobo m

zeleni volk (kem) acetato m de cobre; cardenillo m; (vrtavka) trompo m, peón m
podenje volka juego m del peón (ali de la peonza)
volk v ovčji koži (fig) el lobo con piel de cordero, cara f de beato con uñas de gato
biti lačen kot volk tener un hambre de lobo; med excoriación f (entre las piernas), intertrigo m
treba je tuliti z volkovi (fig) dondequiera que fueres, haz como vieres; quien con lobos anda, a aullar se enseña

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca