meščánski urbano; burgés
meščanska kuhinja cocina f casera
Zadetki iskanja
- mléčen milk(-), milky; lacteal, lactiferous, arhaično lacteous; kemija lactic; made with milk, containing milk
mléčna dieta milk diet
Mlečna (= Rimska cesta) astronomija Milky Way, Galaxy
mléčno bel milk-white
mléčna hrana milk food
mléčna kislina kemija lactic acid
sol mléčne kisline lactate
mléčna kaša milky porridge, arhaično milk pap, (s kruhom) bread and milk, narečno pobs
mléčna kava coffee with milk, café au lait
mléčni kruhek French roll, (z rozinami) currant bun
mléčna kuhinja kitchen serving milk dishes
mléčna kura medicina milk cure
mléčna restavracija milk bar
mléčni riž milk rice, rice boiled in milk
mléčna sestra foster sister
mléčni brat foster brother
mléčni proizvodi dairy produce (ali products pl)
mléčni sladkor lactose, milk sugar
mléčno steklo frost-glass, (brušeno) frosted glass
mléčni zob milk tooth
mléčno zobovje set of milk teeth
mléčna žleza mammary (ali lacteal) gland
predpisati mléčno dieto to put someone on a milk diet - municipal [mju:nísipəl] pridevnik (municipally prislov)
mesten, občinski, municipalen
municipal authorities mestna uprava
ekonomija municipal bank komunalna banka
ekonomija municipal bonds komunalne zadolžnice, mestna posojila
municipal council mestni svet
municipal corporation občinska uprava samoupravni organ
municipal elections občinske volitve
municipal kitchen ljudska kuhinja
pravno municipal law municipalno pravo
ekonomija municipal loan občinsko posojilo
ekonomija municipal taxes občinski davki, občinske dajatve - obratn|i2 (-a, -o) betrieblich, werkeigen, Betriebs-, Werks- (kapital das Betriebskapital, inženir der Betriebsingenieur, objekt das Betriebsgebäude, zdravnik der Betriebsarzt, Werkarzt, kuhinja die Betriebskantine, die Werkküche, psihologija Betriebspsychologie, sociologija die Betriebssoziologie, knjigovodstvo die Betriebsbuchhaltung, premoženje das Betriebsvermögen)
- œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje
à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela - plain1 [pléin] pridevnik (plainly prislov)
preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
figurativno gol, čist (nesmisel)
plain clothes civilna obleka
plain cooking domača kuhinja
plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
plain fare domača hrana
as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
plain dealer poštenjak, odkrit človek
plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
plain knitting gladko pletenje (same desne)
in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
plain living preprost način življenja
plain paper nečrtan papir
plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
plain speaking odkrito govorjenje
plain truth čista resnica
to be plain with naravnost komu povedati - poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelpoljski predsednik ▸ lengyel elnökpoljski minister ▸ lengyel miniszterpoljski premier ▸ lengyel miniszterelnökpoljski kralj ▸ lengyel királypoljski papež ▸ lengyel pápapoljski parlament ▸ lengyel parlamentpoljski film ▸ lengyel filmpoljski dnevnik ▸ lengyel naplópoljski državljan ▸ lengyel állampolgárpoljski narod ▸ lengyel nemzetpoljski kolega ▸ lengyel kollégapoljski trg ▸ lengyel piacpoljski klub ▸ lengyel klubpoljski prvak ▸ lengyel bajnokpoljski prvoligaš ▸ lengyel élvonalbeli klubpoljski režiser ▸ lengyel rendezőpoljski vojak ▸ lengyel katonapoljski pisatelj ▸ lengyel írópoljski skladatelj ▸ lengyel zeneszerzőpoljski politik ▸ lengyel politikuspoljski delavec ▸ lengyel munkavállalópoljski novinar ▸ lengyel újságírópoljski veleposlanik ▸ lengyel nagykövetpoljski avtor ▸ lengyel szerzőpoljski skakalec ▸ lengyel ugrópoljski kmet ▸ lengyel gazdapoljski mediji ▸ lengyel médiapoljska ekipa ▸ lengyel együttespoljska reprezentanca ▸ lengyel válogatottpoljska družba ▸ lengyel társadalompoljska banka ▸ lengyel bankpoljska agencija ▸ lengyel ügynökségpoljska cerkev ▸ lengyel egyház, lengyel templompoljska skupina ▸ lengyel csoportpoljska meja ▸ lengyel határpoljska država ▸ lengyel állampoljska vojska ▸ lengyel hadseregpoljska armada ▸ lengyel hadseregpoljska vlada ▸ lengyel kormánypoljska javnost ▸ lengyel közvéleménypoljsko gospodarstvo ▸ lengyel gazdaságpoljsko podjetje ▸ lengyel vállalatpoljsko ministrstvo ▸ lengyel minisztériumpoljsko ozemlje ▸ lengyel területpoljsko prvenstvo ▸ lengyel bajnokságpoljsko moštvo ▸ lengyel csapatpoljsko mesto ▸ lengyel várospoljsko glavno mesto ▸ lengyel fővárospoljska prestolnica ▸ lengyel fővárospoljske oblasti ▸ lengyel hatóságokpoljskega rodu ▸ lengyel származásúV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.poljska kuhinja ▸ lengyel konyhapoljski pesnik ▸ lengyel költőPovezane iztočnice: poljski zlot
2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik
3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeipoljski pridelki ▸ szántóföldi terményekV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.poljsko cvetje ▸ mezei virágokNežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.poljska divjad ▸ mezei vadakStanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.poljska dela ▸ mezei munkákV poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.
4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ térpoljska jakost ▸ térerősség - póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne
poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol - póljski1 (-a -o) adj.
1. campestre, rurale, agreste, di campagna:
zool. poljska jerebica starna (Perdix perdix)
poljska pot viottolo, carrareccia, sentiero campestre
poljska steza trazzera, viottolo; tosk. redola; pesn. calle, callaia
zool. pl. poljske kure fasianidi (sing. -e) (Phasianidae)
poljske rastline piante agresti
poljski čuvaj guardia campestre
bot. poljski mak rosolaccio, papavero (selvatico, comune) (Papaver rhocas)
poljski pridelki derrate, prodotti agricoli
zool. poljski škrjanec allodola (Alauda arvensis)
poljski vrabec passera mattugia (Passer montanus)
2. voj. campale, da campagna, da campo:
poljska artilerija artiglieria da campagna
poljska bolnica ospedale da campo
poljska kuhinja cucina da campo
poljski telefon telefono da campo - pôljski2 de(l) campo; rural
poljski čuvaj guarda m rural
poljska bólnica (voj) hospital m de sangre; ambulancia f
poljska dela labores f pl del campo, faenas f pl agrícolas
poljski delavec bracero m, A peón m; mozo m de labranza
poljska kuhinja (voj) cocina f de campaña
poljski pridelki frutos m pl del campo - potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, éržuboreč potoček ▸ csörgedező csermelybister potoček ▸ tiszta patakocskagorski potoček ▸ hegyi csermelydroben potoček ▸ apró patakocskabližnji potoček ▸ kontrastivno zanimivo közeli kis patakhladen potoček ▸ hideg patakocska, hűvös csermelyčist potoček ▸ tiszta csermelyžuborenje potočka ▸ csermely csörgedezésestruga potočka ▸ patakocska medrePoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.
2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakpotoček znoja ▸ vékony izzadságpatakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.potoček sline ▸ nyálpatakpotoček krvi ▸ vérpatakPo licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.potoček solz ▸ könnypatakKuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá. - práktičen practical; (vešč) experienced, clever; (orodje) handy, adapted to its purpose; (pripraven) serviceable
práktična kuhinja a convenient kitchen
práktičen dežni plašč a serviceable waterproof
on je zelo práktičen človek he is a very businesslike person - prôstor (-óra) m
1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo
2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club
3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea
4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio
5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale - public1 [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden
public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela - restaurant [rɛstɔrɑ̃] masculin restavracija, boljša gostilna; menza
restaurant d'autoroute restavracija ob avtostradi
restaurant communautaire ljudska restavracija (kuhinja), ljudska menza
restaurant populaire, à bon marché ljudska, cenena restavracija
restaurant (à) libre service samopostrežna restavracija
restaurant universitaire študentovska menza
restaurant de l'usine menza v tovarni
habitué masculin du restaurant stalni gost v restavraciji
hôtel-restaurant masculin hotel z restavracijo
manger au restaurant jesti, hraniti se v restavraciji - rímski (-a -o) adj.
1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano
2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco
3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana - rodante
cocina rodante (voj) poljska kuhinja
material (ali tren) rodante železniški vozni park - rolling [róuliŋ]
1. samostalnik
valjanje, kotalikanje (of a ball žoge)
pozibavanje; bobnenje (groma); bučanje (vode)
2. pridevnik
valeč se; bučen; valovit
rolling capital ekonomija obratni kapital
rolling kitchen vojska poljska kuhinja - romanesco
A) agg. (m pl. -chi) rimski (današnji Rim):
cucina romanesca rimska kuhinja
dialetto romanesco rimsko narečje
B) m jezik rimsko narečje - roulant, e [rulɑ̃, t] adjectif opremljen s kolesi, kolesci; tekoč
table féminin roulante premična servirna miza
chemin masculin bien roulant dobra prevozna pot
cuisine féminin roulante (militaire) poljska kuhinja
escalier masculin roulant tekoče stopnice
essuie-main masculin roulant (na valju) vrtljiva brisača
fauteuil masculin roulant naslanjačna kolescih
feu masculin roulant (militaire) nepretrgano streljanje
fonds masculin pluriel roulants obratni kapital, tekoča sredstva
matériel masculin roulant vozni park
pont masculin roulant tekoči, razkladalni most
tapis masculin roulant tekoči trak
voiture féminin bien roulante voz, ki dobro teče
c'est roulant! (populaire) to je zelo smešno!
roulant masculin, populaire taksi; potnik
roulante féminin, populaire voz; deklina; familier, militaire poljska kuhinja