Franja

promenade¹ [prɔminá:d, -néid] samostalnik
promenada, sprehod, sprehajališče

glasba promenade concert promenadni koncert
navtika promenade deck promenadni krov

promenáden

promenádni koncert promenade concert, VB pogovorno prom
promenádni krov (na ladji) promenade deck

promenáden

promenadni koncert concert-promenade moški spol
promenadni krov (na ladji) pont-promenade moški spol

promenáden (-dna -o) adj. di, da, per passeggio:
promenandna cesta passeggio
promenandna palica bastone da passeggio
muz. promenadni koncert concerto all'aperto
navt. promenandni krov ponte di passeggio
pren. promenadni lev bellimbusto, vagheggino; dandy

scandō -ere, scandī, scānsum (prim. skr. skándati zažene (zaganja) se, skoči (skače), gr. σκάνδαλον zanka pri pasti, „tisto, kar se sproži“)

1. intr. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, navzgor (kvišku) (s)plezati, (navzgor) stopiti (stopati): PAC. AP. NON., Q., PLIN. idr., cum scandit et instat LUCR., scandens in aggerem hostis L., scandere in arces Tarpeias, in domos superas O., per coniuncta aedificia, super testudinem T., ad apparatūs spectationem VITR., feles scandit ad nidum volucris PH.; pesn.: scandens arx PR. dvigujoč se, visok; metaf. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, vznesti (vznašati) se, povzdigniti (povzdigati, povzdigovati) se: timor et minae scandunt eodem quo dominus H., supra principem T., in maius AMM.

2. trans. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, (z)lesti, (s)plezati, stopiti (stopati), zakoračiti (zakorakati), iti (priti) na kaj: oras ACC. AP. NON., mālos CI., arcem L., muros L., V., equum V. sesti na, zajahati, zajezditi, cubile PR., dum Capitolium scandet ... pontifex H., Capitolia curru LUCAN. voziti (peljati) se na Kapitol, puppim VAL. FL., foros (na ladijski krov) T., parentis regna (= proti nebu) H. (o Gigantih); šalj.: alia (sc. littera) aliam scandit PL. čepi (ždi, sedi) na drugi; v pass.: scanditur scalis tectum PLIN.; pren.: scandit aeratas vitiosa naves cura H.; metaf.: gradūs aetatis scandere adultae LUCR. zakorakati, zakoračiti, prestopiti, versūs slovničarji = meriti, razmerjati stopice, skandirati; iron.: scandere qui nescis, versiculos laceras CL. (o obolelem za podagro (protinom), o kostoboljcu).

segestre -is, n (izpos. στέγαστρον)

1. kožn(at)o pogrinjalo, pregrinjalo ali slamnato pogrinjalo, pregrinjalo = pletenjača, rogoznica za nosilnice, vozove, kočije: paenula, si quaeris, cantherius servus segestre utilior mihi quam sapiens LUC. AP. NON., qui lecticam involvebant, quod fere stramenta erant e segete, segestria appellarunt, ut etiam nunc in castris, nisi si a Graecis: nam στέγαστρον VARR.

2. pokrivalo, pokrov, zakrov, okrov na bojnih ladjah, ki je varoval krov pred sovražnimi izstrelki (gr. δέῤῥεις): P. F.

3. odevalo, zavoj, ovoj, ovitek (za razno blago): nam emporitica inutilis scribendo involucris chartarum segestriumque mercibus usum praebet, ideo a mercatoribus cognominata PLIN . – Soobl. segestria -ae, f: VARR., segestriā involutus SUET. v volčji kožuh.

ship² [šip] prehodni glagol
vkrcati (natovoriti, naložiti) na ladjo
trgovina poslati (blago) po vodni (ali kopni) poti; postaviti, namestiti jambor, krmilo itd. na določeno mesto; najeti mornarje; zajemati (vodo); vzeti nase (tovor), namestiti nase (obleko)
pogovorno poslati proč, odpustiti, znebiti se
neprehodni glagol
vkrcati se na ladjo (kot mornar)

to ship the oars potegniti vesla iz vode in jih namestiti v ladji (čolnu)
to ship a rudder namestiti krmilo
to ship a sea zajeti vodo (v nevihti)
the ship shipped a sea velik val je pljusknil čez krov ladje

sprédnji (-a -e) adj. anteriore, davanti:
sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
sprednji, hrbtni del oblačila il davanti, il didietro dell'abito
sprednja, zadnja stran kovanca, medalje il diritto, il rovescio della moneta, della medaglia
avt. žarg. avtomobil na sprednji pogon automobile a trazione anteriore
lingv. sprednji samoglasniki vocali anteriori
navt. sprednji krov ponte di prua, castello
sprednje jadro trinchetto
anat. sprednji možgani prosencefalo

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

sub-sānium (slabše subsannium) -iī, n (hibrid. iz sub in σανίς ladjin krov, paluba) ladjina notranjščina, ladijska notranjost, notranjost ladje: pozni Eccl.

super-urgeo -ēre (super in urgēre) zgoraj čez siliti, vdreti (vdirati): fluctu superurgente T. ker je valovje udarjalo čez krov.

tēctiō -ōnis, f (tegere)

1. (po)kritje: foliorum Aug. zelena streha, zeleni krov, strešica iz listja.

2. dajanje, nalaganje, polaganje na kaj: limpidae lanae, mundarum lanarum Cael.

vreči [é] (vržem) metati

1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen

4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

ἑδώλιον, τό (ἕδος) nav. pl. 1. poet. sedež, stanovanje. 2. ion. veslarska klop, krov.

εἰσ-τίθημι postavljam, vlagam, spravljam v (na) εἴς τι; med. spravljam (svoje stvari) v kaj, na krov, na ladjo.

ἴκρια, τά ep. [gen. in dat. ἰκριόφι] 1. ep. krov, ladjina rebra, boki, okrajki, deske. 2. lesen oder.

κατάστρωμα, ατος, τό krov (ladje).

σέλμα, ατος, τό [Et. iz swel-mn̥, nem. Schwelle (stvn. swelli)] poet. krov, veslarska klop.