Franja

kúpa (drinking) cup; goblet; (kelih) chalice

grenka kúpa (figurativno) bitter cup
izpiti kúpo do dna (figurativno arhaično) to drink (ali to drain) a cup to the lees

kúpa (-e) f

1. coppa, calice; nappo; knjiž. poculo:
sladoledna kupa coppa di (per) gelato
kristalna kupa coppa di cristallo
izpiti grenko kupo do dna bere il calice amaro fino alla feccia

2. bicchiere

3. gastr.
sadna kupa macedonia (di frutta)

lampée [lɑ̃pe] féminin globok požirek; madež

absorber son verre d'une seule lampée na dušek izpiti kozarec
boire à grandes lampées piti z dolgimi požirki

leer prazen (Magen, Hände, Worte, Drohungen, Blick, Versprechungen); Sitz: prost; leere Menge Mathematik prazna množica; wüst und leer pust in prazen; leer essen pojesti do konca, einen Teller: sprazniti; leer trinken popiti do konca, ein Glas, eine Flasche: izprazniti, izpiti; leer machen izprazniti; leer ausgehen ostati praznih rok; leer stehen biti prazen; mit leerem Magen na prazen želodec; mit leeren Händen praznih rok; vor leeren Stühlen pred prazno dvorano; vor leeren Bänken pred praznimi klopmi, pred prazno cerkvijo

lees [li:z] samostalnik
množina usedlina, usedek
figurativno dno

to drink (ali drain) a cup to the lees izpiti do dna, figurativno izpiti kupo do dna

lie [li] féminin gošča, drožje, kalež

lie de vin vinsko drožje
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih trpljenja do dna
couleur féminin lie de vin barva vinskih drožij
lie du genre humain, du peuple izvržek človeštva, sodrga

máh² (udarec) stroke, blow, (gib, premik) motion, movement

na máh (takoj) žargon once, in a trice, at one swoop, at a sitting
vse na en máh all at once
na máh sem prebral knjigo I read the hook at a sitting
na máh popiti, izpiti to empty at one draught

oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

1. respirare, riprendere fiato:
izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

2. pren. tirare un sospiro di sollievo

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pred prep.

I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

II. (z orodnikom)

1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane

prèliti prȅlijēm
I.
1. preliti: preliti iz jednog suda u drugi; preliti zvona u topove; preliti grob (pravosl.); preliti kupovinu = preliti za srećna pazara izpiti kak kozarček za srečno kupčijo
2. prenaliti: preliti čašu
II. preliti se preliti se

rasade [razad] féminin do roba napolnjena čaša (de vin, de bière vina, piva)

se verser, boire une grande rasade naliti si, izpiti do roba napolnjeno veliko čašo

russe [rüs] adjectif ruski; masculin ruščina

Russe masculin, féminin Rus, -inja
révolution féminin, salade féminin russe ruska revolucija (1917), ruska solata
billard masculin, roulette féminin russe ruski biljard, ruska ruleta
lapin masculin russe bel kunec rdečih oči
montagnes féminin pluriel russes velik (cirkuški) tobogan
église féminin orthodoxe russe ruska pravoslavna cerkev
Russe masculin blanc Rus emigrant, beli Rus
à la russe po rusko, na ruski način
boire à la russe eksati, izpiti v dušku do dna in nato razbiti kozarec

scolare¹

A) v. tr. (pres. scolo) odcediti, odcejati; precediti, precejati:
scolare la pasta precediti testenine
scolarsi una bottiglia izpiti, izprazniti steklenico

B) v. intr. odteči, odtekati

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

sort [sɔr] masculin usoda; urok; žreb; slučaj, sreča; razmere, situacija

sort des armes vojna sreča
coquin de sort!, bon sang de bon sort! prekleto!
les coups du sort udarci Usode
il y a, il faut qu'il y ait un sort to je kot začarano!
il y a un sort sur tout ce qu'il entreprend česarkoli se loti, ničmu ne uspe
abandonner quelqu'un à son triste sort prepustiti koga njegovi žalostni usodi
améliorer le sort du prolétariat izboljšati usodo proletariata
par une ironie du sort po ironiji usode
faire un sort à une bouteille (populaire) izpiti, izprazniti steklenico
jeter un sort à quelqu'un, à quelque chose uročiti, začarati koga, kaj
le sort en est jeté kocka je padla, odločitev je nepreklicna
tirer au sort žrebati

sotto

A) prep.

1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

B) avv.

1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi

3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se

C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje

Č) m invar. spodnji del

spíti (-píjem) glej izpiti

sprejémen (-mna -o) adj. di accettazione; di ammissione; di udienza; di ricezione, ricettivo; ricevitore; ricevente:
sprejemni pogoji, izpiti condizioni, esami d'ammissione
sprejemna antena antenna ricevente
sprejemni dnevi giorni d'udienza
sprejemni aparat apparecchio ricevente