Franja

motór (-ja) m

1. teh. motore:
pognati, prižgati, vključiti motor accendere, avviare il motore
izključiti, ugasniti motor spegnere il motore
brnenje motorja il ronzio del motore
avtomobilski, ladijski motor motore per automobile, navale
električni motor motore elettrico
motor na bencin motore a benzina
dizelski motor motore Diesel
reaktivni motor motore a razzo

2. (motorno kolo) motocicletta:
motor s prikolico motocarrozzetta, sidecar
dirkalni motor motocicletta da corsa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. dvotaktni motor motore a due tempi
dvovaljni motor motore a due cilindri
elektr. enofazni motor motore monofase
enosmerni motor motore a corrente continua
komutatorski motor motore a commutatore
navt. izvenkrmni motor motore fuoribordo
strojn. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interna
Ottov motor motore Otto
Wanklov motor motore Wankel

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

nemogoč [è,ó] (-a, -e) unmöglich, nicht möglich; (niti v mislih) undenkbar; (nedosegljiv) unerreichbar; (brezizgleden) aussichtslos; (neprimeren) ungeeignet, pripomba: unpassend; (izključen) ausgeschlossen; (ki ne pride v poštev) indiskutabel, unzumutbar; (grozljiv) haarsträubend; (neznosen) človek: unleidlich
nemogoč dogodek unmögliches Ereignis
nekaj nemogočega ein Ding der Unmöglichkeit, ein Unding
biti skoraj nemogoč an das Unmögliche grenzen
ni nemogoče, da … (ni mogoče izključiti) es ist nicht von der Hand zu weisen …

ostracismo m

1. hist. ostrakizem

2. izključitev; izgon:
dare l' ostracismo izključiti; izgnati
fare ostracismo a qcn., qcs. nasprotovati komu, čemu

pâsoš m, pȁsoš m (n. Paß)
1. potni list: -em preći državnu granicu
2. živinski potni list: dolje s konja, to je kraden konj, gdje ti je pasoš; potpisati kome pasoš ekspr. izključiti koga iz šole, vreči iz službe

Platz, der, (-es, Plätze) (Ort) kraj, mesto; (freie Stelle, Raum) prostor; in der Stadt: trg; Sport igrišče, (Rang) mesto; Schach: mesto; am Platz(e) sein biti umesten, biti na mestu; fehl am Platz(e) sein ne biti umesten, ne biti na mestu; Platz nehmen sesti, usesti se; Platz machen narediti prostor; Platz greifen širiti se; Platz an der Sonne prostor pod soncem; auf die Plätze na mesta; vom Platz weg na mestu, takoj; vom Platz verweisen Sport poslati z igrišča, izključiti; Platz da! umaknite se!

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

quarantaine [karɑ̃tɛn] féminin okrog štirideset; karantena

il a passé la quarantaine nad 40 let je star
mettre en quarantaine un navire, un animal, etc. karantenirati, izolirati ladjo, žival, itd., kadar pride iz krajev, kjer razsaja nalezljiva bolezen
mettre quelqu'un en quarantaine (figuré) izključiti koga iz skupine, onemogočiti mu vsak stik s člani te skupine; bojkotirati koga

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

relegira|ti (-m) (izključiti iz visoke šole) relegieren

retrancher [rətrɑ̃še] verbe transitif odrezati, skrajšati (un texte tekst); odpraviti, ukiniti; omejiti; izpustiti, črtati; odtegniti; utrditi z okopi

se retrancher ukopati se, utrditi se, zavarovati se, zaščititi se (derrière quelque chose za čim)
(ironično) retrancher quelqu'un du nombre des vivants spraviti koga na oni svet
retrancher sur un salaire une certaine somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti od plače neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
se retrancher de la société (vieilli) umakniti se, izključiti se iz družbe

rope out prehodni glagol
(z vrvjo) omejiti, oddeliti, zapreti

to rope out spectators gledalce oddeliti (izključiti, izpreti) z vrvjo

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice

šol|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank

2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola

3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche

4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)

5. stavba: die Schule, das Schulgebäude

6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten

7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung

8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht

šóla school; educational establishment; (stavba) schoolhouse, school; (poučevanje) schooling, teaching; (tečaj) course

v šóli at school
v šólo to school
osnovna šóla elementary (ali primary) school
srednja šóla secondary school, (zasebna) public school, (z internatom) boarding school
klasična srednja šóla grammar school
srednja šóla klasične smeri classical side (of a secondary school)
srednja šóla realne smeri modern side (of a secondary school)
deška (dekliška) šóla boys' (girls') school
mešana šóla mixed school; coeducational school
višja srednja šóla (5.-8. razred) ZDA high school
glasbena šóla music school
gospodinjska šóla school of domestic science
jahalna šóla riding school, manege, manège
konfesionalna šóla denominational school
kmetijska šóla school of agriculture
nadaljevalna šóla continuation school, extension college
strokovna šóla vocational (ali professional) school
šoferska šóla driving school, school of motoring
tehniška šóla technical school
trgovska šóla commercial school
učiteljska šóla teachers' training college, ZDA normal college
vojaška šóla military school, military academy
večerna šóla evening (ali night) school, evening classes pl
mala šóla nursery school, kindergarten, preschool
dan brez šóle (pouka) day off (school), school holiday
dorasel za šólo of school age
danes ni šóle (pouka) there is no school today, there are no lessons today
šóle (pouka) je konec school is over
naša šóla se bo končala 30. junija in zopet začela 15. septembra our school breaks up (ali closes) on June 30th and will reopen (ali reassemble) on September 15th
ti ne boš za šólo school is not for you
hoditi v šólo to go to school, to be at school
iti skozi trdo šólo (figurativno) to go through the mill
končati, zapustiti šólo to leave school
izključiti iz šóle to expel from school
obiskovati šólo to attend (a) school
zamuditi šólo (pouk) to be late for school
neupravičeno izosta(ja)ti iz šóle (»špricati«) to play truant, to cut school, ZDA žargon to play hooky
biti med najboljšimi v šóli to be near the top in school
vsaka šóla nekaj stane (figurativno) we learn by experience

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

tók¹ corriente (tudi fig) f ; el corriente eléctrica

istosmerni (izmenični) tok corriente f continua (alterna)
kroženje električnega toka circuito m
beli tok (med) flujo m blanco, leucorrea f
eno- (dvo-, tri-)fazni tok corriente f monofásica, (bifásica, trifásica)
indukcijski tok corriente inductora (ali de inducción)
mrtvi (morski, zračni) tok corriente de reposo (marina, atmosférica)
jaki (šibki) tok corriente f de alta (de baja) tensión
Zalivski tok corriente f del Golfo
izključiti (prekiniti) tok cortar (interrumpir) la corriente, cortar el circuito
vključiti tok cerrar el circuito, conectar la corrieute
plavati s tokom nadar a favor de la corriente, fig seguir la corriente
plavati proti toku nadar contra la corriente, (fig tudi) ir contra la corriente

tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
električni tok courant électrique
eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
jaki (šibki) courant fort (faible)
tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
svetilni tok flux lumineux
ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
vodni tok cours d'eau
vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
zemeljski tok courant tellurique
zračni tok courant atmosphérique
izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant