Franja

Zadetki iskanja

  • Acharnae -ārum, f (Ἀχαρναί) Aharne, znameniti atiški trg: Stat. Od tod adj. Acharnānus 3 aharnanski, iz Aharen: is uxorem Acharnanam civem duxit N. (Themist. I, 2.). Subst. Acharne͡us -eī, m Aharnjan: Sen. tr.
  • achicar [c/qu] pomanjšati; oplašiti; izčrpati vodo iz čolna, ladje, rudnika ipd.

    achicarse oplašiti se, ustrašiti se
  • Acmōnia -ae, f (Ἀκμωνία) Akmonia, mesto v Frigiji vzhodno od Sard. Od tod adj. Acmōnēnsis -e akmonski, iz Akmonije: civitas, legati Ci.; pl. subst. Acmōnēnsēs -ium, m Akmonci, preb. Akmonije: Ci.
  • acrifolius (acrufolius, agrifolius) 3 (acus -eris in folium), tudi aquifolius 3 (acus -ūs in folium) ostrolisten, igličastolisten: aquifolia ilex, arbor Plin. = aquifolia -ae, f (gl. v nadaljevanju). Od tod subst. acrifolium: Tarquitius Priscus ap. Macr. ali agrifolium -iī, n: Plin. Val. = aquifolia -ae, f ali aquifolium -iī, n: Plin., ostrolistni javor, bodika, božje drevesce; od tod adj. acrifolius (acrufolius) 3 iz bodikovine: vectes Ca. in po njem Plin. (pri njem tudi vectes acrufolios in aquifolios v istem pomenu).
  • adipeus 3 (adeps) iz masti, iz maščobe, maščoben: Hier.
  • adōreus 3 (ador) iz pire, pirov: far Ca., Varr., Col., pir ali pira, semen Ca. setev pire, adorea liba subiciunt epulis V., bellaria ad. Stat. Od tod subst. adōreum -ī, n (sc. far) = ador: Col., Plin.
  • adragante

    A) agg. farm. traganten, iz traganta

    B) f farm. tragant
  • Adramyttēum -ēī, n (Ἀδραμύττειον) Adramitej, primorsko mesto v Miziji (zdaj Edremit): L. Soobl. Adramyttion -iī, n (Ἀδραμύττιον) Adramitij: Ci., Mel. (tudi Adrymētion) in Adramyttēos -ēī, f Adramiteja: Plin. Od tod subst. Adramyttēnus -ī, m (Ἀδραμυττηνός) iz Adramiteja, Adramitejec: Ci.
  • àdrija ž adrija, tkanina iz česane volne: smoking iz -e
  • adventīcius 3

    I. (advenīre)

    1. od drugod prihajajoč, inozemski, tuj (naspr. vernaculus): auxilia Ci., doctrina transmarina atque adventicia Ci., nullum adventicium, nullum extraneum malum Ci., Puteolos adventiciis copiis occupare Ci., adv. genus (avium) Varr. ptice selivke, adv. merces Amm. uvoženo, uvozno.

    2. pren.
    a) zunanji, čuten (naspr. innatus, insitus): externus et adventicius tepor Ci., animos per se moveri an externa atque adventicia visione pulsari Ci. po zunanjem vtisu na oči; subst. neutr. pl.: assumpta et adventicia Ci. (naspr. innata atque insita).
    b) izreden, slučajen, postranski: pecunia Ci. ep., res adventicia atque hereditaria Ci., fructus adv. L. postranski dobiček, ex adventicio lucro Ulp. (Dig.); subst. neutr. ex adventicio kot slučajna sreča, slučajno: Sen. ph., ali kot izreden dobiček: Dig., ali iz izrednega dohodka (naspr. de meo): Plin. iun.

    — II. (adventus) k prihodu spadajoč: cena Suet. pojedina ob prihodu = subst. adventīcia -ae, f: Petr.
  • ȁdventīvan -vna -o adventiven, ki raste iz starega tkiva: adventivan izdanak, -a mladica; -a flora doseljena, prinesena flora
  • adverbiālis -e, adv. adverbiāliter (adverbium) prisloven, iz prislova izveden, adverbialen: Char., Prisc.
  • Aeaeē -ēs, f (Αἰαίη νῆσος) Ajaja, iz pesnitev o argonavtih izvirajoče ime otoka, ki je bil sprva pač = Aea; pri Rimljanih = Kirkajski rt (Circēī), bivališče čarovnice Kirke: V., po poznejših piscih boginje Kalipso: Hyg., Mel. Od tod adj. Aeaeus 3 (Αἰαῖος) iz Ajaje, ajajski; Aeaea Ajajka:

    1. naziv Kirke, Ajetove (Aeētēs) sestre, ki so si jo sprva predstavljali bivajočo v Aji (Aea = Kolhida): V.; od tod Aeaeae artes, Aeaea carmina O. čarodejne umetnosti, čarodejne besede, Aeaeus Telegonus Pr. Ajajin = Kirkin sin Telegon.

    2. naziv boginje Kalipso: Aeaea puella Pr.
  • aéfien, ne [aefjɛ̃, ɛn] adjectif, histoire iz francoske ekvatorialne Afrike
  • Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,

    1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.

    2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.
  • Aenēās -ae, acc. -am, pesn. -ān, voc. -ā, abl. (Αἰνείας) Enej,

    1. slavni Anhizov in Venerin sin, mitični preded Rimljanov, čaščen kot Iuppiter indiges: Ci. idr. Od tod patronim Aeneadēs -ae, m (Αἰνεάδης) Enead, Enejev potomec, v sg. = Enejev sin Askanij: V. ali (po lažnem rodovnem nasledstvu) = Avgust: O. ali = Rimljan (npr. Scipion): Sil.; v pl.: Aeneadae -ārum, m = Enejevi spremljevalci, Enejevo moštvo: V. ali Trojanci: V. ali Rimljani: Lucr., V. (oba z gen. Aeneadûm), O., Arn.; tudi = Enci, preb. mesta Ena (Aenus) ob Hebru: V. (Aen. III, 18). Soobl. Aenīdēs -ae, voc. -ē, m (iz Αἰνεύς = Αἰνείας) Eneid, Enejev sin: V. Adj. Aenēïus 3 Enejev: nutrix V., arma, pietas, virtus O.; Aeneānicus 3 od Eneja izhajajoč, iz Enejevega rodu: gens Ap. ap. Prisc. Subst. Aenēis -idos, -idis, acc. -ida, f Eneida, Vergilijeva epska pesnitev o Eneju: O., Stat., Gell., Prisc. Aenēsī (Aenēsiī) -ōrum, m Enejevi spremljevalci, tovariši: P. F.

    2. Sicilec iz Haleza: Ci.

    3. Aenēās Silvius -iī, m Enej Silvij, albanski kralj: L., V.
  • aēneolus 3 (demin. aēneus) lično iz medi (brona) izdelan: Petr.
  • aēneus, star. ahēneus 3

    1.
    a) brončen, iz brona, meden: Pl., Ca., Varr., Cu., Gell., candelabra, equus, statua Ci., columna L., loricae Ci., N., signa H.; subst. aēneum -ī, n bronasta posoda: Ca., Plin.
    b) bronaste barve, rdeče rumen: barba Suet.

    2. pren.
    a) bronast, jeklen = trden kakor bron ali jeklo, nepremagljiv: turris H., O., hic murus aēneus esto H. trden.
    b) aēnea proles bronasti (železni) rod, bronasta (železna) doba: O.
    c) v denar spremenjen: frumentum Cod. Th.
  • aēreo

    A) agg.

    1. zračen, iz zraka:
    spazio aereo zračni prostor

    2. lahen, lahek:
    veli aerei lahne tančice

    3. neosnovan, prazen:
    discorsi aerei prazne besede

    4. bot. zračen:
    radici aeree zračne korenine

    5. zračen, letalski:
    navigazione aerea zračna plovba
    linea aerea letalska linija
    flotta aerea letalska flota
    posta aerea letalska pošta
    difesa aerea voj. protiletalska obramba

    B) m

    1. (aeroplano) letalo:
    aereo a elica motorno letalo
    aereo a reazione reaktivno letalo
    aereo supersonico nadzvočno letalo
    aereo civile civilno letalo
    aereo militare vojaško letalo
    aereo da bombardamento bombnik
    aereo da caccia lovsko letalo
    aereo da ricognizione izvidniško letalo
    aereo da turismo športno letalo
    in aereo z letalom
    prendere l'aereo potovati z letalom

    2. radijska antena
  • aerificē, adv. (aes in facere) umetelno iz medenine: Varr. ap. Non.