Franja

sneezy [sní:zi] pridevnik
ki često kihne, kihav; ki sili h kihanju, kihalen; (vreme) ki povzroči, izzove prehlad

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

spasmofilia f med. spazmofilija, nagnjenost h krčem

spasmōfilo agg. med. spazmofilen, nagnjen h krčem

spasmophilia [spæzməfíliə] samostalnik
medicina nagnjenje h krčem, spazmofilija

statuārius 3 (statua) kipen, kipov, kipski = h kipu (kipom, soham) sodeč (spadajoč), s kipom (kipi, sohami) povezan: temperatura (sc. aeris) statuaria Plin., statuaria ars Plin. ulivanje kipov, kipolivstvo. Od tod subst.

1. statuārius -iī, m ulivalec kipov, kipolivec, upodabljavec kipov: Vitr., Sen. ph., Plin., Q.

2. statuāria -ae, f (sc. ars) ulivanje (upodabljanje) kipov, kipolivstvo: Plin.

symphōnia -ae, f (tuj. συμφωνία)

1. soglasje, glasovna ubranost, harmonična ubranost zvokov, ubrano razmerje zvokov, simfoníja, akórd, konsonánca, starejše glasosklàd, glasoskladje (čisto lat. concentus, naspr. diaphōnia): symphoniae musicae sive concentus Vitr. konsonanca.

2. occ.
a) ubrana (skladna) glasba (godba), harmonična glasba, koncert: Cels. idr., cum in eis conviviis symphonia caneret Ci., ex convivio eum reduxerant mulieres cum cantu atque symphonia Ci. z ropotom in pompom, „s švopom in sopom“, neque moleste ferebant (sc. homines) … locum illum litoris percrepare totum mulierum vocibus cantuque symphoniae Ci., eos deducere in locum, qui circumsonet ululatibus cantuque symphoniae L., symphonia discors H., ad symphoniam canere Sen. ph. po glasbi (godbi).
b) meton. neko glasbilo, nek boben: Hier., Prud., Isid. — Od tod adj. symphōniacus 3 (tuj. συμφωνιακός)

1. glasben, godben, h glasbenemu zboru (kapeli) spadajoč: homines, pueri, servi Ci., artes Arn.; subst. symphōniacī -ōrum, m glasbeniki, godci, glasbeni zbor (kapela): symphoniaci Romam missi sunt Ci.

2. bot. symphōniaca herba blen, črni zobnik: Ap. h., P. Veg.

tadelsüchtig pretirano nagnjen h grajanju

terminate¹ [tə́:mineit] prehodni glagol
končati, nehati, dokončati, privesti do konca, zaključiti; omejiti; (redko) izpopolniti; (redko) določiti, opisati
neprehodni glagol
nehati (z); končavati se (in na); iti h koncu

to terminate in a vowel končavati se na samoglasnik

theātrālis -e (theātrum) gledališki, gledališčen, teatráličen, teatrski, h gledališču sodeč, v gledališču se nahajajoč, v gledališču potekajoč: theatrales gladiatoriique consessus Ci., dux theatralium operarum T. vodja (načelnik) najetih ploskačev v gledališču, vodja gledaliških ploskačev, theatralis operae corollarium Plin. iun. darilo ali napitnina za naročeno ploskanje v gledališču, lascivia T., ludi Cod. Th., Serv., scena, spectaculum, fabulae Amm., lex Plin. o sedežnem redu v gledališču, humanitas theatralis (= hlinjena, narejena) Q.

Thrāces -um, acc. -es in -as, m (Θρᾷκες) Tračáni, Trákijci, preb. dežele Trakija: L., V., O., N., Sen. ph., Fl.; sg. Thrāx -ācis ali Thraex (slabo Thrēx) -aecis (-ēcis), m (Θρᾷξ)

1. (nav. kolekt.) Tračán, Trákijec: Sen. tr., Aus.

2. pesn. adj. = trákijski, tráški, tračánski: equi O., Lycurgus H.

3. occ. (poseb. v obl. Thraex) Tračán (tračán), Trék (trék), Trák (trák) = gladiator v traški (tračanski) bojni opravi, po traško (tračansko) oborožen gladiator: Ci., Thrax est Gallina Syro par? H. — Od tod adj.

1. Thrācus (Thraecus) 3 trákijski, tráški, tračánski: Val. Fl., palus, natio, homo Gell.; subst.
a) Thrācē (Thraecē, Thrēcē) -ēs, f (Θρᾴκη, Θρῄκη) (H., O.) ali v lat. obl. Thrāca (Thraeca) -ae, f (Enn. fr., Ci., V., H.) Trákija.
b) Thrācus -ī, m Tračán, Trákijec: Gell.

2. Thrācius (Thraecius, Thrēcius) 3 (Θρᾴκιος, Θρῄκιος) trákijski, tráški, tračánski: Varr., Sen. tr., Stat., Plin. idr., Thracius equus, ventus H., Thracius Orpheus V., Thraeciae notae Ci., Thraecia Baccha O.; subst.
a) Thrācia ali Thraecia (Thrēcia) -ae, f (Θρᾳκία) Trákija: Varr., L., O., Cu., Val. Max., Sen. ph., Lucan., Mel., Plin. idr.
b) Thrācius -iī, m Tračán, Trákijec: Gell.
c) Thrācium (thrācium) -iī, n tráška (tračánska) bojna oprava: Petr.

3. pesn. Thrēïcius 3 (Θρῃίκιος)
a) trákijski, tráški, tračánski: sacerdos V. ali vates O. = Orpheus, lyra Pr. = Orfejeva, notae Ci., penates O. = traškega kralja Diomeda, Samus V. = Samothracia.
b) tesál(ij)ski: vertex Pindi Sen. tr.

4. Thraeïssa (Thrēïssa) (V., Val. Fl.) ali (skrč.) Thraessa (Thrēssa) (H., O., N., Sen. ph.) -ae, f trákijska, tráška, tračánska, kot subst. Trákijka, Tračánka.

5. Thraecidicus (thraecidicus) 3 h gladiatorju Tračánu (tračánu, Tréku, tréku (Thraex)) sodeč, Trékov (trékov), tréški, Trákov (trákov), tráški: parma Plin., gladius Aus.; subst. Thraecidica (thraecidica) -ōrum, n Trékovo (trékovo, Trákovo, trákovo) orožje, tréško (tráško) orožje = orožje, kakršno ima gladiator Tračan (tračan, Trek, trek, Trak, trak).

6. Thracēnsis -e trákijski, tráški, tračánski: Heracles Thracensis Cass.

Opomba: Zapis Thraex, Thraeissa, Thraessa, Thraecidicus (ne Threx, Thrēissa, Thrēssa, Thrēcidicus) najdemo v najboljših rokopisih in na napisih.

tīgnārius 3 (tīgnum) h gredam (ali tesarskemu (gradbenemu, stavbnemu) lesu) sodeč, greden: faber tignarius Ci., Dig., Vulg. tesar.

tossicoloso agg. nagnjen h kašlju

tout-à-l'égout [tutalegu] masculin priključek h kanalizaciji

tussiculōsus 3 (tussicula) podvržen kašlju, nagnjen h kašlju, kašljàv (kášljav): aetas senilis Cael.

tussicus 3 (tussis) = tussiculosus 3 podvržen kašlju, nagnjen h kašlju, kašljàv (kášljav): Veg., Marc.

ùhljebiti -īm (ijek.), ùhlebiti -īm (ek.)
I. spraviti h kruhu, preskrbeti: uhljebiti djecu
II. uhljebiti se priti h kruhu

ulíbati se ùlībām se
1. ženirati se, sramovati se, biti v zadregi: ulibati se od koga, pred kim
2. privijati se h komu, zvijati se pred kom: ulibati se pred kim

vocātīvus 3 (vocāre) h klicanju sodeč, za klicanje namenjen (služeč), klicoč, klicalen, zvalen, vokatíven (kot gram. t.t.): verba Prisc., casus vocativus Gell. = subst. vocātīvus -ī, m zvalnik, vókativ: Prisc. idr. slovničarji. — Adv. vocātīvē

1. v zvalniku, v vókativu: vocative dicere Gell.

2. klicaje, pozivaje: P. F.

vomitōrius 3 (vomitor)

1. bljuvanje (bruhanje, izmetavanje) povzročajoč, bljuvalen, bljuven, bruhalen, izmetovalen: bulbus, narcissus Plin.

2. meton. subst. vomitōria -ōrum, n dohodi h gledališkim sedežem, gledališčni dohodi, ki so tako rekoč „bljuvali“ množico gledalcev: pulchre vomit undam et antique, nam Ennius ait, et Tiberis flumen vomit in mare salsum, unde et nunc vomitoria in spectaculis dicimus, unde homines glomeratim ingredientes in sedilia se fundunt Macr.