Franja

турбостроение n gradnja turbin

armiran (-a, -o) bewehrt; armiert
gradbeništvo, arhitektura armiran beton der Stahlbeton
gradnja/zgradba z armiranim betonom der Stahlbetonbau

avgusta prislov
(v mesecu avgustu) ▸ augusztusbanGradnja se bo začela predvidoma avgusta, trajala pa naj bi dve leti. ▸ Az építkezés előreláthatólag augusztusban kezdődik és két évig tart.
Pravna fakulteta je bila ustanovljena avgusta 1919. ▸ A jogi kart 1919 augusztusában alapították meg.

azil samostalnik
1. neštevno (mednarodna zaščita) ▸ menedék, azilumPovezane iztočnice: diplomatski azil, politični azil, prosilec za azil, začasni azil

2. (zavetišče za živali) ▸ menhely
3. (zavetišče za ljudi) ▸ menhely

babilonsk|i [ó] (-a, -o) babylonisch
babilonska zmešnjava jezikov babylonische Sprachverwirrung, figurativno babylonisches Sprachengewirr
babilonski stolp der Turm von Babel
gradnja babilonskega stolpa der Turmbau zu Babel
babilonsko pregnanstvo babylonische Verbannung
babilonsko suženjstvo babylonische Knechtschaft

Berlinski zid stalna zveza
tudi z malo začetnico, zgodovina (objekt v Berlinu) ▸ berlini falHonecker je bil tisti, ki je dal leta 1961 postaviti Berlinski zid. ▸ 1961-ben Honecker állíttatta fel a berlini falat.
Ko je bil berlinski zid zgrajen, je bil dolg 155 kilometrov. ▸ A berlini fal a megépítésekor 155 km hosszú volt.

beton [ó] moški spol (-a …) der Beton (armirani Stahlbeton, brizgani Spritzbeton, lahki Leichtbeton, lesni Holzbeton, napeti Spannbeton, obodni Ortbeton, penasti Schaumbeton, phani Stampfbeton, plinasti Gasbeton, podložni Unterbeton, prani Waschbeton, suhi Magerbeton, sveži Frischbeton, vibrirani Rüttelbeton)
injekcija betona die Betoninjektion
mešalec za beton die Betonmischmaschine
naprava za mešanje betona die Betonmischanlage
plastifikator za beton der Betonflüssiger
tolkač za beton der Betonstampfer
iz betona Beton- (posoda iz betona der Betonkübel)
izdelki iz betona die Betonware
gradnja z betonom der Betonbau, z armiranim: der Stahlbetonbau

betonsk|i [ó] (-a, -o) Beton- (bazen das Betonbecken, Betonbassin, izdelki Betonwaren, kvader der Betonblock, oklep die Betonhülle, podpornik der Betonpfeiler, podzidek der Betonsockel, razgrinjalnik der Betonverteiler, vibrator der Betoninnenrüttler, votlak der Betonhohlstein, zid die Betonmauer, zidak der Betonstein, der Betonblock; cesta die Betonstraße, plošča die Betonplatte, posoda der Betonkübel, zgradba der Betonbau, steklo das Betonglas, železo das Bewehrungseisen; vozišče die Betonfahrbahn, die Betonstraße; gradnja betonskih cest der Betonstraßenbau)

blókoven

blokvna gradnja construcción f en una pieza

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

césta carretera f ; calle f

na cesti en la carretera (ali la calle)
avtocesta autopista f
alpska (asfaltna, betonska) cesta carretera alpina (asfaltada, de hormigón)
državna, občinska, federalna cesta carretera del Estado, vecinal, federal
enosmerna cesta carretera de dirección única
prednostna cesta carretera de prioridad (ali de paso)
rimska cesta (astr) Vía f Láctea
stranska cesta carretera secundaria
železna cesta ferrocarril m
gradnja cest construcción f de carreteras
karta, zemljevid cest itinerario m de carreteras
mreža, omrežje cest red f de carreteras
stanje cest estado m de las carreteras
varnost na cestah seguridad f del tráfico
vreči koga na cesto poner a alg en la calle, echar a alg a la calle

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

debakel samostalnik
(velik polom ali poraz) ▸ összeomlás, csőd, vereségPravi debakel pa so doživeli brazilski odbojkarji, ki so ostali celo brez polfinalnih nastopov. ▸ Teljes vereséget szenvedtek a brazil röplabdások, akik még az elődöntőbe sem kerültek be.
Gradnja novega hotela v Ljubljani bi bila v minulem desetletju popoln ekonomski debakel za tistega, ki bi se je lotil, saj hoteli nobeno leto niso bili več kot 36-odstotno zasedeni. ▸ Az elmúlt évtizedben egy új szálloda építése Ljubljanában az építtető számára teljes gazdasági csődöt jelentett volna, hiszen a szállodák foglaltsága egyik évben sem haladta meg a 36 százalékot.

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

džamija samostalnik
(muslimanski verski objekt) ▸ dzsámi, nagymecset

elektrarna samostalnik
(objekt za proizvodnjo elektrike) ▸ erőműPovezane iztočnice: atomska elektrarna, jedrska elektrarna, mala elektrarna, nuklearna elektrarna, plinska elektrarna, sončna elektrarna, vetrna elektrarna, vodna elektrarna

elektroliza samostalnik
1. kemija (kemijski postopek) ▸ elektrolízis
2. industrija (kemični obrat) ▸ elektrolizáló üzem
3. kozmetika (način odstranjevanja dlak) ▸ elektrolízis
Če se odločimo za odstranjevanje dlak z elektrolizo, naj to opravi kozmetičarka. ▸ Ha az elektrolízissel történő szőrtelenítés mellett döntünk, akkor azt kozmetikus végezze.