θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.
θεσπι-δαής 2 (θέσπις, δαίω) ep. silno goreč ali švigajoč.
καύστειρα adi. fem. (καίω) ep. vroč, goreč, hud μάχη.
κήλεος 2 κήλειος (καίω) ep. goreč, plapolajoč, plameneč (κηλέῳ dvozložno).
πάν-αιθος 2 (αἴθω) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel.
πυρι-φλεγής 2 (φλέγω) žgoč, goreč.
πυρι-φλέγων, οντος, ὁ od ognja (v ognju) goreč.
σφοδρός 3 (σφαδάζω) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. – adv. σφοδρῶς silno, zelo.
φλογώδης 2 (φλόξ, εἶδος) goreč, plameneč, ognjen, φλογώδης γίγνομαι vzplamtim, vzplamenim, plamen buhne.