Franja

sēmplice¹

A) agg.

1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo

2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

3. navaden, enostaven, lahek

4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi

5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!

6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak

8. jezik kratek

B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska

smarrire

A) v. tr. (pres. smarrisco) izgubiti, izgubljati; ne najti:
smarrire il cammino zgubiti se, zgrešiti pot
smarrire il filo del discorso zgubiti nit zgodbe, izvajanja
smarrire la ragione pren. zblazneti
smarrire i sensi omedleti

B) ➞ smarrirsi v. rifl. (pres. mi smarrisco)

1. zgubiti se, zabloditi

2. pren. zmesti se

solōx -ōcis (najbrž sor. s solidus in sollus) klobučevinast, klobučinast, gost, kosmat, sršast, raskav, grob: P. F., Serv., ego ab lana soloci ad purpuram data Tit. ap. Fest., tibi purpureum pallium erit sumendum, non pallium philosophorum soloci lana Fr., pascali pecore ac montano, hirto atque soloce Luc. ap. Fest. sršava, srša(s)ta; kot subst. klobučevinasta (sršasta) volnena obleka: Tert.; pren.: elaboratam filo soloci (grob, surov) accipe cantilenam Symm.

sospeso agg.

1. gradb.
ponte sospeso viseči most

2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno

3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu)

spinato

A) agg.

1.
filo spinato bodeča žica

2.
pavimento spinato gradb. pod z vzorcem ribje kosti
tessuto spinato obl. tkanina z vzorcem ribje kosti

B) m tekstil ribja kost (tkanina)

splôščati (-am) | splôščiti (-im) imperf., perf. spianare; appiattire (tudi pren.); schiacciare:
sploščiti žico s kladivom spianare il filo col martello
sploščiti kroglice iz testa appiattire le pallottole della pasta

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

stánjšati (-am) perf. assottigliare:
stanjšati žico, pločevino assottigliare il filo, la lamiera
tak kroj obleke postavo stanjša questo taglio dell'abito assottiglia, dimagrisce

súkan (-a -o) adj. tekst. torto:
sukana nit filo torto

svōlgere^*

A) v. tr. (pres. svōlgo)

1. odviti, odvijati

2. pren. razviti, razvijati

3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)

B) ➞ svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja

tagliēnte

A) agg.

1. oster, nabrušen

2. pren. jedek, zajedljiv

3. ekst. oster, čist:
profilo tagliente oster profil

B) m (filo) ostrina

tánek (-nka -o)

A) adj.

1. sottile; esile, tenue:
tanek kos kruha sottile fetta di pane
tanek papir carta sottile
tanka pločevina lamiera sottile
tanek vrat collo sottile, esile
tanek steber dima un esile filo di fumo

2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

3. (oster) fine:
tanek sluh udito fine

4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
tanka megla una nebbia tenue, sottile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
človek tankih misli persona penetrante, perspicace
kozm. tanka koža pelle fine
biol. tanka kutikula cuticola fine
grad. tanek predelni zid sopramattone
gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
anat. tanko črevo intestino tenue

B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
pren. gre mu na tanko gli va male

tōrcere^*

A) v. tr. (pres. tōrco)

1. zaviti, zviti:
torcere il braccio zviti roko
non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
torcere il collo zaviti vrat
dare del filo da torcere pren. delati preglavice

2. upogniti, upogibati:
torcere un ramo upogniti vejo
torcere la bocca kriviti usta
torcere il naso vihati nos

3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
torcere il significato sprevrniti pomen

B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

1. zvijati se:
torcersi dalle risa zvijati se od smeha

2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)

tráven (-vna -o) adj. di, dell'erba; erboso, erbaceo:
travna bilka filo d'erba
travna odeja manto erboso

upóroven (-vna -o) adj. elektr. per resistori, per resistenze; a resistenza:
uporovna žica filo per resistori
uporovna peč forno a resistenza
uporovni termometer termometro a resistenza
uporovno varjenje saldatura a resistenza

varílen (-lna -o) adj. di, per saldatura; saldante:
varilni aparat saldatrice
varilna pasta pasta saldante
varilna šoba cannello ossiacetilenico
varilna žica filo di apporto
varilni gorilnik cannello per saldatura
varilni agregat motosaldatrice
varilna elektroda elettrodo per saldatura
varilno jeklo acciaio saldato
varilno spajkanje saldobrasatura
varilne rokavice guanti per saldatore

vdéti (vdénem) | vdévati (-am) perf., imperf.

1. infilare, incrunare:
vdevati nit incrunare il filo
vdevati vezalke v čevlje infilare i laccioli nelle scarpe

2. redko (vložiti, vlagati; vstaviti, vstavljati) mettere, montare; ficcare:
vdeti list v pisalni stroj mettere il foglio nella macchina
vdeti šipo v okvir montare il vetro nella cornice

vēlō -āre -āvī -ātum (vēlum 2.)

1. ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), pokri(va)ti, zakri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati), ovi(ja)ti: Pl., H., Cat., Sen. ph., Aus. idr., velatus pennis, Delius nebulā velatus O., togā velatus L., capite velato Ci., L., Q., velatā manu Col. z rokavicami (napr. nudā manu), cornua velatarum obvertimus antemnarum V. z jadri opremljenih jadrnic, prunam velante favillā O., torum vestibus velare O., et pecudum fulvis velatur (sc. gens) corpora saetis V.; subst. gerundiv velanda corporis Plin. iun. sram = spolovila.

2. occ.
a) obleči (oblačiti): Cu., H., Tib. idr., velatus veste, amictu, tunicā O., nec te purpureo velent vaccinia fuco O. ne bodi oblečena v obleko, škrlatno pobarvano z brusnicami.
b) accēnsī vēlātī (voj. t.t.) lahko oblečeni: Ci. (gl. accēnsus).
c) ovi(ja)ti, oplesti (opletati), obda(ja)ti, (o)krasiti, (o)kinčati, (o)venčati: caput velatum filo (z obvezo) L., velare tempora myrto V. ali vittis O., velatus tempora (gr. acc.) vittā O., velāre delubra fronde V., Palatia sertis O., velata frondibus hasta O., oratores velati ramis oleae V.

3. metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti za čim, s čim: Sen. tr., Plin. iun. idr., odium fallacibus blanditis T., simulatione amoris primas adulescentis cupidines T. — Od tod adv. pt. pf. vēlātō na skrivnem, skrivaj, v temi, v t(e)mini: Tert.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

Veturius 3 Vetúrij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. T. Veturius Calvīnus Tit Veturij Kalvin, ki so ga kot konzula Samniti pod vodstvom Gaja Poncija l. 321 zajeli v Kavdijskih soteskah: L.

2. L. Veturius Philo Lucij Veturij Filo(n), ki se je kot podpoveljnik l. 207 odlikoval v bitki ob Metavru, je kot konzul l. 206 poveljeval v bojih proti Hanibalu ter pokoril Lukanijo; pozneje se je pod Scipionovim poveljstvom bojeval v bitki pri Zami in v Rim prinesel poročilo o zmagi: Ci., L.

3. Veturia -ae, f Vetúrija, Koriolanova mati: L. Kot adj.: Veturia tribus L.; Veturia (sc. centuria) iuniorum, seniorum L.