Franja

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obratováti to work; to be at work; to be in operation; (martinova peč) to be in blast

ne obratováti to be idle, to shut down; to be inactive
ta tovarna ne obratuje this factory is standing idle
ta stroj ne obratuje this machine is not working
le dve peči obratujeta only two furnaces are in blast

obsodíti condamner

obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis

odsp|ati (-im) pijanost: ausschlafen
odspati dve uri zwei Stunden schlafen

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

on|i² [ó] (-a, -o) kazalni zaimek: jener, jene, jenes; prvo navedeni: der/die/das erstere (dve vrsti solate: glavnata in endivija; ona je bolj sveža zwei Arten Salat: Kopfsalat und Endivie; die erstere ist frischer)
oni drugi der andere
to in ono dieses und jenes

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

oséba personne ženski spol ; (v romanu, igri) personnage moški spol , individu moški spol , sujet moški spol , personnalité ženski spol ; familiarno créature ženski spol

glavna oseba (v igri, v neki zadevi) protagoniste moški spol, personnage moški spol principal
nesimpatična oseba (familiarno) coco moški spol
uradna oseba fonctionnaire moški spol
fizična oseba (pravno) personne physique
odrasla oseba grande personne
pravna oseba (pravno) personne civile (ali morale, juridique)
tretja oseba (pravno) tierce personne, tiers moški spol
preko druge osebe (pravno) par personne interposée
v eni (sami) osebi en une seule personne
v lastni osebi en personne, personnellement
na, za osebo par personne, par tête, familiarno par tête de pipe
za dve osebi pour deux personnes
sprejel nas je direktor v lastni osebi nous avons été reçus par le directeur en personne
oseba brez državljanstva individu sans nationalité
sumljiva, nezaželena oseba individu suspect, indésirable
čudna oseba un singulier (ali triste) personnage
pomembna, važna oseba personnage, familiarno gros bonnet moški spol
ugledna oseba personne de qualité, notable moški spol
vplivna, zgodovinska oseba personnage influent, historique
osebe v romanu, filmu les personnages du roman, du film
graje vredna oseba (nepridiprav) mauvais sujet
brez ozira na osebo sans considération de personne, sans faire de personnalité
jaz za svojo osebo quant à moi, pour ma part, pour ce qui me touche
postaviti se v položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un

oséba persona f ; (gledališka, pomembna) personaje m ; (zasmehljivo) individuo m , sujeto m

pravna oseba persona jurídica
nezaželena oseba persona non grata
brez ozira na osebo sin consideraciónes personales, sin preferencia
v eni (sami) osebi en una sola (ali misma) persona
v lastni osebi en persona, personalmente
jaz za svojo osebo en cuanto a mí (toca); yo personalmente; por mi parte
na, za osebo por persona, por cabeza, fam por barba
za dve osebi (npr. soba) bipersonal

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

peroralno cepivo stalna zveza
medicina (vrsta cepiva) ▸ orális vakcina, szájon át adott oltóanyag
Za peroralno cepivo proti koleri je ugotovljeno, da pri 50−60 % primerov učinkuje več kot dve leti. ▸ A szájon át adott kolera elleni oltóanyag 50–60 százalékkal hatásosabbnak bizonyult kétéves kor felett.

pijanka samostalnik
neformalno (popivanje) ▸ italozás, piálás
Koncerti trajajo po dve, tri ure in so zelo resni, brez pijank. ▸ A koncertek két-három óráig tartanak, és nagyon komolyak, nincs italozás.
Čeprav sem imel voznika in bi si lahko privoščil 'pijanko', si je nisem. ▸ Annak ellenére, hogy volt sofőröm és belefért volna egy kis italozás, nem éltem a lehetőséggel.

pivo samostalnik
(pijača) ▸ sörNekaj trenutkov je sedel, potem pa si je nalil kozarec piva. ▸ Néhány pillanatig elüldögélt, majd töltött magának egy pohár sört.
Pokazal jim je postopek izdelave piva in največji pivovarski muzej v Evropi. ▸ Megmutatta nekik a sörkészítés folyamatát és Európa legnagyobb sörfőzési múzeumát.
Marko pride v gostilno in naroči dve kosili in dve pivi. ▸ Marko megérkezik a vendéglőbe, és rendel két ebédet meg két sört.
Povezane iztočnice: svetlo pivo, temno pivo, malo pivo, točeno pivo, nefiltrirano pivo, pšenično pivo, Guinnessovo pivo, brezalkoholno pivo, veliko pivo

plát side

zadnja plát (zadnjica) backside, buttocks pl, behind; (kovanca) reverse
druga plát medalje the reverse of the medal
plát zvona tocsin; alarm bell
zvoniti plát zvona to ring the alarm bell
slišati obe pláti to hear both sides
od vseh pláti from all sides
vsaka stvar ima dve pláti (figurativno) there are two sides to every question

pleksi samostalnik
tudi v pridevniški rabi, neformalno (umetna snov) ▸ plexi
Še niže je polica, prav na tleh pa dve odprti škatli, izdelani iz pleksija. ▸ Még lejjebb a polc, a padlón pedig két nyitott, plexiből készült skatulya található.
Sicer pa obiski pod nadzorom potekajo v objektu za obiske, za pleksi pregrado. ▸ Egyébként a felügyelt látogatások a látogatóépületben egy plexi elválasztófal mögött zajlanak.
Sopomenke: pleksi steklo

pljučen pridevnik
1. (o organu) ▸ tüdőPri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

2. (o jedi) približek prevedka ▸ bélszínNa vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
Povezane iztočnice: pljučna pečenka

3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdőBolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.

pogréšati to miss; to do without

lahkó pogréšati to spare, to do (ali manage) without
dve osebi se pogrešata two persons are missing
zelo ga pogrešamo we badly miss him
zelo jih bomo pogrešali we shall much regret their loss
ne morem pogréšati te knjige I can't do without this book
lahkó pogrešam njegove nasvete I can do (ali manage) without his advice
lahko pogrešaš (svoj) avto danes? can you spare the car to-day?
zdaj ne moremo pogréšati nobenega delavca we can ill spare any hands now
lahko pogrešam (se odrečem, sem brez) I can dispense with
ničesar ne pogrešam (nič mi ne manjka) I lack nothing

póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity

popísati (-píšem) | popisováti (-újem) perf., imperf.

1. registrare, elencare; (popisati škodo ipd. ) inventariare, fare l'inventario di; (popisati prebivalstvo) censire, fare il censimento di:
popisati zaloge inventariare le scorte
popisati prebivalstvo, imovino censire la popolazione, il patrimonio
policaj ga je ustavil in popisal il vigile lo fermò e gli prese le generalità

2. descrivere

3. (s pisanjem izpolniti) scrivere, riempire (di scritte):
popisati dve strani riempire, scrivere due pagine
popisati zidove riempire i muri di scritte