-
umsatzbeteiligt ki dobiva dohodek po prometu
-
vectīgālis -e (*vectis [iz vehere] „odvoz“, „odvažanje“, „odprava“ in *-igos, *-agos [iz agere])
1. k državnim davkom (davščinam, dajatvam, prispevkom) sodeč, davčen, dávščinski, dajatven, prispeven: pecunia Ci. ali tributum Iust. davščina, davki.
2. davščini (davku) podvržen, zavezan plačevati davke, dolžan plačevati davke, davek plačujoč, obdavčen, davčno zavezan: Hannibal L., civitas Ci., Ubios sibi vectigales facere C., agros Verri vectigales fuisse Ci. da je bilo treba Veru plačevati davek od zemljišča (zemljiški davek), agri ex parte decumā vectigales C. podvržena desetini.
3. dohodek dajajoč, dohodek prinašajoč, donosen: lecti sui contumelia vectigalis est Ap., qui vectigalis esse non possit Col., servi Lamp., libertas Tert., equi Ci. od države dani v najem za cirkuške dirke.
-
viager, ère [vjaže, ɛr] adjectif dosmrten; masculin dosmrten dohodek
rente féminin viagère dosmrtna renta
en viager v zameno za rento
vendre sa maison en viager prodati svojo hišo za dosmrtno rento
avoir un viager imeti dosmrtno rento
-
Volkseinkommen, das, narodni dohodek
-
Zinseinnahme, die, dohodek od obresti
-
доходишко m gov. zaničlj. skromen dohodek
-
заприходовать zapisati kot dohodek
-
угодье zemljišče, ki donaša dohodek; (zast.) užitek;
лесные -дья gozdovi;
полевые -дья polja
-
absolutna renta stalna zveza
ekonomija (dohodek) ▸ abszolút járadék, abszolút földjáradék
-
appoint [apwɛ̃] masculin dodatni znesek, (manjkajoči) ostanek; drobiž; figuré prispevek, pomoč
monnaie féminin d'appoint drobiž
ressources féminin pluriel, salaire masculin d'appoint dodatni dohodek, dodatna plača
faire, donner l'appoint dopolniti vsoto, dano v bankovcih, z drobižem
apporter son appoint prinesti svoj prispevek, dati svojo pomoč
je vous apporterai l'appoint demain (manjkajoči znesek), ostanek vam prinesem jutri
-
Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.
2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.
3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.
4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.
5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.
6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.
7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.
8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.
9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.
10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.
-
bruto (-, -) brutto (kratica : btto.), Brutto- (cena der Bruttopreis, dohodek das Bruttoeinkommen, prihodek Bruttoeinnahme, teža das Bruttogewicht); (kosmati) Roh- (dobiček der Rohgewinn, donos der Rohertrag, prihodki die Roheinnahmen)
bruto za neto bfn (brutto für netto)
-
bruto živalski, grob, neumen
hierro en bruto surovo železo
peso bruto (kosmata) teža
producto bruto kosmati dohodek
bruto m (neumna) žival; surov človek, surovež; bik
el noble bruto konj
pedazo de bruto bedak
enamorarse como un bruto slepo se zaljubiti
-
brúto adv. lordo:
bruto dohodek reddito lordo
trg. bruto teža peso lordo
ekon. bruto produkt, brutoprodukt prodotto lordo
navt. bruto tona tonnellata di stazza lorda (t. s. l.)
trg. bruto za neto lordo per netto
-
brúto bruto
bruto dohodek (teža, znesek) ingreso m (peso m, importe m) bruto
bruto dobiček ganancia f bruta
bruto registrska tona tonelada f de registro (ali de arqueo) bruto
-
brútto trgovina gross
brútto dohodek gross income
brútto prejemki (dobički) gross receipts (profits)
brútto registrska tona register ton
brútto teža gross weight
-
capitātiō -ōnis, f (caput) glavarina, poglavščina
1. kot državni dohodek: Amm., Icti.
2. kot državni izdatek za živino pri javnih delih: Cod. Th.
-
celokup|en (-na, -no) gesamt, Gesamt- (dohodek das Gesamteinkommen, donos der Gesamtertrag, rezultat das Gesamtergebnis, vtis der Gesamteindruck, bilanca die Gesamtbilanz, naklada die Gesamtauflage, teža das Gesamtgewicht, prebivalstvo die Gesamtbevölkerung, premoženje das Gesamtvermögen)
-
congruo primeren
porción congrua preužitek; župnikov dohodek
-
čist (-a, -o)
1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)
2. (snažen) rein, sauber
3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)
4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)
5. (izčiščen) geläutert
6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar
7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber
8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)
9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)
10. (teoretski) filozofija, matematika: rein
11. moralno: rein, čednosten: keusch
12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein