Franja

odvléči traîner, entraîner, emmener, déporter

odvleči deblo traîner un tronc
okupator je ljudi odvlekel v taborišče l'occupant entraîna (ali emmena de force, déporta) les gens dans un camp

palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmaDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje

3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálma
4. (o snovi) ▸ pálmaSopomenke: palmin

pálmov (-a -o) adj. di palma:
palmov nasad palmeto
palmov zmijavt paradossuro (Paradoxurus)
palmovo deblo stipite
palmova veja palmizio
palmovo olje olio di palma
palmovo vino toddy

privézen (-zna -o) adj. di attacco; navt. di ormeggio;
privezna vrv ormeggi
voj. privezni balon pallone frenato
navt. privezni mostič pontile
navt. privezno deblo bittone d'ormeggio

razcepíti (-im)

A) perf.

1. spaccare; fendere:
razcepiti deblo spaccare un ceppo

2. dividere, scindere; disgregare

3. fiz. disintegrare

4. mat. scomporre (in fattori)

B) razcepíti se (-im se) perf. refl.

1. spaccarsi, fendersi; scindersi

2. dividersi; biforcarsi, diramarsi (strada, ferrovia)

3. psiht. sdoppiarsi

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

stèber (-bra) m

1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva

2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole

stultus 3, adv. -ē (sor. s stolidus; prim. gr. στόλος ladijski nos, poprečni hlod na srednjem delu ladje, στελεή ročaj, držaj, στέλεχος deblo, hlod, klada, butec, teslo; prim. tudi skr. sthūláḥ neumen, butast, štorast) neumen, nespameten, omejen, glup, bebast, bedast, butast, budalast, tepčkast, trapast, preprost idr. (naspr. catus, eruditus, prudens, sapiens);
a) o osebah: Kom. idr., o stultos Camillos Ci., reddere aliquem stultiorem Ci., quid stultius esse potest? Ci., in fabulis stultissima persona Ci., discerni (sc. possit) stultus auditor et credulus ab religioso et sapienti iudice Ci., quis ferre possit homines stultissimos prudentissimis insidiari? Ci., deum qui non summum putet, aut stultum aut rerum esse imperitum existimo Ci., ut vel non stultus, quasi stulte, cum sale dicat aliquid Ci., haud stulte sapis Ter. nič kaj nespameten nisi = precej pameten si, dupliciter stulte dicunt Varr., stulte mirari ali respondere Ci., multa stulte conari N. pokušati marsikaj nespametnega, non minus stulte Graecus rhetor Sen. rh., stultius illum atque intemperantius eam (sc. iuventam) quam seduxisse (sc. fatebatur) L., haec et dicuntur et creduntur stultissime Ci.; subst. stultus -ī, m neumnež, nespametnik, nespametnež, glupec, neumnik, norec, bebavec, bedak, tepec, butelj, bukselj, budalo, trap ipd.: Ter., Ci., O. idr.
b) analogno o stvareh: Sen. ph., Mart. idr., civitas, consilium, loquacitas, opinio Ci., consilium stultissimum L., stulta ac barbara arrogantia C., cogitationes Hirt., laetitia S., gloria, levitas Ph., dies Tib. nespametno prebiti dnevi.

suf-flāmen -inis, n (iz *sub-flāgmen; iz indoev. kor. *bholāg̑- bruno; prim. gr. φάλαγξ bruno, deblo, hlod, tram, ŕkelj (rkèlj), lit. balžíena, balžíenas vzdolžni tram pri brani, let. bàlziêns, bèlziêns opornica pri plugu, stvnem. balco = nem. Balken)

1. kolesna zavora, zavornica, cokla: ipse rotam astringit sufflamine mulio consul Iuv., tardat sufflamine currum Prud.

2. pren. zavora = zapreka, ovira, prepreka: nec res atteritur longo sufflamine litis Iuv.

taminia (tudi taminia ūva) -ae, f bot. bljušč, divja rastl. (Tam(n)us communis Linn.; v it. še danes tamno): Cels., Plin., taminia uva silvestris generis videtur Verrio dicta, quod tam mira sit quam minium Fest.; deblo te rastl. tamnus -ī, m: Col., Plin.

thème [tɛm] masculin téma, predmet, snov; musique motiv; naloga, (v šoli) prevod iz materinščine v tuj jezik; grammaire nespremenljivi del besede, osnova

thème oral, écrit ustni, pismeni prevod v tuj jezik
thème verbal glagolsko deblo
(familier) un fort en thème zelo dober učenec; péjoratif marljiv, a malo nadarjen učenec (v prevajanju v tuj jezik)
faire un thème latin napraviti prevod v latinščino

trepetlika samostalnik
Populus tremula (drevo) ▸ rezgő nyár, rezgő nyárfa

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

zavléči (-vléčem)

A) perf. ➞ vleči

1. tirare; trascinare:
zavleči deblo do ceste trascinare il tronco fino alla strada

2. ekst. portare:
zavleči koga v pogubo portare qcn. alla rovina

3. protrarre, prolungare:
zavleči študij za eno leto prolungare gli studi di un anno

4. strascicare (un suono)

5. nareč. agr. coprire le sementi erpicando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavleči ustnice v nasmeh distendere le labbra in un sorriso

B) zavléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi:
medved se čez zimo zavleče v brlog durante l'inverno l'orso si ritira nella sua tana

2. protrarsi, prolungarsi:
dela so se zavlekla za celo leto i lavori si protrassero per un anno intero

3. coprirsi:
nebo se je zavleklo z oblaki il cielo si coprì di nuvole

zažírati (-am) | zažréti (-žrèm)

A) imperf., perf.

1. zažirati vivere da parassita, a sbafo; sfruttare, scroccare

2. zažreti pog. spendere, scialare sbafando

B) zažírati se (-am se) | zažréti se (-žrèm se) imperf., perf. refl.

1. rodere, penetrare rodendo

2. ekst. penetrare:
žaga se zažira v deblo la sega penetra nel tronco

3. infiltrarsi, insinuarsi, introdursi:
prah se zažira v obleko la polvere si insinua nel tessuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zažreti se v branje immergersi nella lettura

znótraj

A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

κορμός, ὁ (κείρω) ep. ion. hlod, deblo, klada, ξύλων lesen rkelj.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.