Mazis, der, Mazisblüte, die, cvet muškatnega oreška
Melissengeist, der, melisni cvet
méthylène [-tilɛn] masculin, commerce metilni alkohol, lesni cvet
Mohnblume, die, mak; makov cvet
mother3 [mʌ́ðə] samostalnik
kemija octov cvet
Muskatblüte, die, muškatov cvet
neuter2 [njú:tə] samostalnik
slovnica srednji spol, nevtrum; neprehoden glagol
zoologija brezspolna žuželka (zlasti mravlja, čebela); skopljenec (žival, zlasti mačka)
botanika cvet brez prašnikov
to stand neuter biti nevtralen, stati ob strani
oenanthē -ēs, f (gr. οἰνάνϑη)
1. bot. divja trta = grozd divje trte: Plin.; od tod adj. oenanthinus 3 (gr. οἰνάνϑινος) pripravljen (narejen) iz divje trte: oleum, vinum Plin.; subst. oenanthium -iī, n olje ali cvet (esenca) iz divje trte: Lamp.
2. bot. sóvec (Oenanthe pimpinelloides Linn.) Plin.
3. neki ptič, imenovan tudi parra, menda príba, vívek: Plin.
orange-blossom [ɔ́rindžblɔsəm] samostalnik
pomarančin cvet (za neveste pri poroki)
Orangenblüte, die, cvet pomarančevca
peach-blossom [pí:čblɔsəm] samostalnik
breskov cvet, barva breskovega cveta
Pfirsichblüte, die, breskov cvet; cvetenje breskev
Phantasieblume, die, fantazijski cvet
poliandro m bot. poliandrični cvet
prae-flōrō -āre -āvī -ātum (prae in flōrāre) prej osmukati (utrgati) cvet(ove); metaf.: gloriam eius victoriae praefloratam esse ad Thermopylas L. je ovenela, je izgubila svoj sijaj, et futurum gaudii fructum spes tibi iam praefloraverit Gell. zmanjšati, summumque illud purpurae decus non nisi praecerptum praefloratumque transmittere Plin. iun., vidua autem qualis nuptiis venit, talis divortio digreditur; nihil affert irreposcibile, sed venit iam ab alio praeflorata Ap. ki ji je drug vzel devištva cvet.
precocious [prikóušəs] pridevnik (precociously prislov)
prezgodaj zrel (razvit), prezgoden
botanika zgodaj cvetoč (zoreč), ki ima cvet pred listjem
precocious dementia mladostna norost
predpléva ž vanjski cvijet trave, spoljašnji, spoljni cvet trave
quartefeuile [kartəfœj] féminin (grboslovje) cvet s štirimi koničastimi listi
résa ž
1. mačica: vrbova, maslinova resa
2. anat. jeziček: resa u grlu
3. resa, franža: resa kao ukras na haljinama
4. prašniški cvet, metlica: resa je metlica na vrhu batva u kukuruza; resa u pšenice, u lijeske
5. viseč kožni izrastek na podgrlju koze
rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.