Franja

opústio opústjela -o (ijek.), opústeo -ela -o (ek.) opustel, pust

pardo rjav; siv, meglen; pust, enoličen

pardo m Ku mulat

piatto

A) agg.

1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot

2. pren. plitev, enoličen, pust

B) m

1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed

3. igre vložek

4.
piatti pl. glasba činele, rene

pleşúv -ă (-i, -e) adj.

1. plešast

2. gol, pust

pok(e)y [póuki] pridevnik (pokily prislov)
majhen, tesen; ničev, malenkosten
ameriško, pogovorno pust, len, počasen

pòklade pȍklādā ž mn.
1. predpust, čas od treh kraljev do pepelnične srede
2. pust, pustni torek, gl. tudi mesopust, karneval, fašnik

pólst -í (us) pust, klobučina: klobuk, copate iz -i

polstenína (us) ž pust, klobučina

prosaic [prouzéiik] pridevnik (prosaically prislov)
prozaičen, suh, suhoparen, pust, dolgočasen

prosaico agg. (m pl. -ci)

1. prozaičen

2. pren. navaden, siv, pust; vulgaren

prosaico prozen; prozaičen; vsakdanji, pust, dolgočasen

punoso ameriška španščina pust, samoten

pustíu -e (-i) adj. pust, zapuščen, puščoben; prazen

pȕstošan -šna -o pust, zapuščen, divji: pustošan svijet; -a zemlja

pūtidus 3, adv. -ē (pūtēre)

1. po gnilobi in trohnobi smrdeč, trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., Caecil. fr., fungus, vinum Pl., vulnera Ca. prisadne rane, caro Ci., aper Mart.

2. metaf.
a) (u)vel, medel, mlahav: homo Pl., longo saeculo putida (sc. femina) H., cerebrum putidius H. nekoliko nagnili, nekoliko prismojeni.
b) zoprn, gnusen, oduren, ogaben, odvraten, pust, vsiljiv, prisiljen, izumetničen, preolepotičen, afektiran, nenaraven, pedantski, prenatančen, pikolovski: haec spero vobis molesta et putida videri Ci., homo Petr., putidissimi servi, putidissima iactatio Petr., putidissima lingua Hier., putidum est z inf. videti je (zdi se) pedantsko, pretirano: vereor, ne putidum sit scribere ad te, quam sim occupatus Ci. ep.; o govorniku in njegovem načinu izražanja: Demosthenes exagitatur ut putidus Ci., ne obscurum esset aut putidum Ci., putide dicere Ci. ali loqui Sen. ph., nolo litteras exprimi putidius Ci. do gnusa.

repetitious [repitíšəs] pridevnik
ki (se) neprestano, stalno, nepretrgoma ponavlja; ki vsebuje ponavljanja; vedno isti, dolgočasen, pust, monoton, utrudljiv

ród -a -o pust, krt: -o meso
meso bez masnoće; -a prst
pusta zemlja

rösch grob; gebacken usw.: hrustljav, s hrustljavo skorjo; Technik pust

rūdectus 3 (rūdus) poln grušča (gruščevja, grušca, drobirja, mela, kršja, gramoza, lomljenca, prod(c)a), gruščast, prodnat, gramoznat, od tod suh, pust, slab, neploden: terra Ca., locus Ca.

rȕšpav -a -o trd, suh, pust, rod