Franja

Zadetki iskanja

  • mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

    v míru at peace (z with)
    v míru in vojni at peace and at war
    brez míru peaceless
    mír! quiet!, silence!
    mír, prosim! quiet, please!
    mír za vsako ceno peace at any price
    mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
    časten mír peace with honour
    srčni mír a quiet mind
    duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
    javni mír public peace
    motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
    kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
    kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
    grožnja míru threat to peace
    pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
    pogodba o míru peace treaty
    sklenitev míru conclusion of peace, making peace
    proslava míru celebration of peace
    zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
    ki ljubi mír peace-loving
    zaradi ljubega mírú for peace' sake
    ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
    mír bodi z vami! peace be with you!
    ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
    ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
    kaliti kršiti mír to break the peace
    ne si privoščiti mírú to take no rest
    pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
    skleniti mír to make peace, to conclude peace
    ohraniti mír to keep peace
    naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
    prositi za mír to sue for peace
    vzdrževati mír to maintain peace
    vzpostaviti mír to restore peace (red order)
    zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
    želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
    živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
    boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace
  • motòr elektrika motor; engine

    avionski motòr aircraft engine
    dvotaktni motòr two-stroke engine
    pognati motòr to start an (ali the) engine
    motòr teče brezhibno the engine is running perfectly
    motòr ne vžge, ne prime the motor is cutting out, the motor does not pick up
    pregledati motòr to overhaul an engine
    razstaviti, demontirati motòr to dismantle an engine
    ugreti motòr to warm up an engine
    ustaviti motòr to stop an engine
  • mouth1 [mauɵ] samostalnik
    usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
    sleng ustenje, gobcanje

    pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
    from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
    from mouth to mouth od ust do ust
    to give mouth lajati (pes)
    to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
    to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
    the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
    pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
    to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
    to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
    my mouth waters sline se mi cedijo
    to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
    to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
    to make a wry mouth namrdniti se
    to open one's mouth too wide preveč zahtevati
    to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
    to shoot off one's mouth izblebetati
    to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
    straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
    to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
    to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
    by word of mouth ustno
    useless mouth kdor jé, a ne dela
  • mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

    mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
    na pol mŕtev half-dead
    mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
    bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
    ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
    že davno mŕtev dead and gone
    stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
    mŕtev jezik dead language
    mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
    mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
    mŕtva kopriva dead nettle
    Mrtvo morje the Dead Sea
    mŕtva sezona dead (ali off) season
    mŕtva tišina dead silence
    mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
    mŕtev tir dead-end siding
    mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
    mŕtva veja dead branch
    mŕtva teža dead weight
    mŕtva straža vojska forlorn hope
    mŕtev prostor dead area
    mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
    mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
    kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
    sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
    smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
    stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
    pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
    denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
    biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
    delati se mrtvega to feign death, to sham dead
    pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
    proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
    zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
    zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks
  • nehánje cessation, ceasing, finishing

    brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
    neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
    tu se vse neha! that's the limit!
    nehaj že vendar! drop it!
    nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
    nehalo je deževati it (has) stopped raining
    nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
    kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?
  • overnight1 [óuvənait] pridevnik
    nočen; prenočitven

    an overnight stop enkratna prenočitev
  • packet1 [pǽkit] samostalnik
    zavitek, zavojček, škatlica
    navtika poštna ladja
    figurativno serija, skupina
    britanska angleščina, sleng kup denarja
    figurativno kup skrbi, udarec

    sleng to catch (ali stop) a packet biti zadet od strela
  • pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

    I.

    1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

    2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
    a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
    b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
    c) navales pedes Pl. veslači.
    d) držalo nosilnice: Cat.
    e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
    f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
    g) pecelj: Col., Plin.
    h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
    i) pedes betacei Varr. korenje pese.

    II.

    1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

    2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

    3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

    4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.
  • pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

    s polno pláčo on full pay
    bedna pláča miserable pay
    stalna pláča fixed salary
    začetna pláča commencing salary
    pláč, ki je zadostna za življenje living wage
    izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
    nameščenec s stalno pláčo salaried employee
    delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
    dodatek k pláči additional pay, bonus
    odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
    povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
    znižanje pláče salary cut, reduction in pay
    zamrznitev pláč wage freeze
    odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
    povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
    dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
    znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
    dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)
  • plačílo payment; pay; (honorar) fee; (nagrada) reward

    enako plačílo equal pay
    plačílo na račun payment on account, instalment
    celotno plačílo payment in full
    plačílo v gotovini payment in cash
    vnaprejšnje plačílo prepayment, payment in advance
    nezmožen plačíla insolvent
    nezmožnost plačíla insolvency
    ustaviti plačíla to stop payment
    plačílo po učinku ekonomija merit pay
    to je plačílo za moj trud that's what I got for my trouble
    plačílo od kosa piece rate
  • pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private

    telefonski pogóvor call
    nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
    predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
    ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
    biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
    napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
    menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
    opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
    pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
    pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
    prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
    stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
    podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
    prijaviti telefonski pogóvor to book a call
    spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
    udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
    vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling
  • pogovoríti se pogovárjati se

    pogovoríti se, pogovárjati se o čem to talk about something, to speak of something, to discuss something, to converse on something (s kom with someone); to carry on a conversation
    pogovoríti se, pogovárjati se o strokovnih stvareh to talk shop
    nehati se pogovarjati o strokovnih stvareh to stop talking shop
  • polèt vuelo m ; fig brío m , ímpetu m ; (duhá) elevación f

    med poletom en (ali durante el) vuelo
    polet brez pristanka non stop vuelo m
    polet fantazije vuelo m de la imaginación
    umetniški polet inspiración f, estro m
    polet čez ocean vuelo transoceánico
    jadralni (rekordni, spustni, višinski) polet vuelo m a vela (record, planeado, de altura)
    pripravljen za polet preparado para volar
  • pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)

    1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.

    2. occ.
    a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
    b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
    c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
    d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
    e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
    f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m

    1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.

    2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin.
  • postája station

    avtobusna postája bus stop (ali stage)
    bencinska postája (črpalka) filling (ali VB petrol) station
    postája za taksije taxi rank, VB cab-rank
    postája prve pomoči first-aid station, dressing station
    postája požarne brambe fire station
    obalna reševalna postája lifeboat station
    policijska postája police station
    radijska oddajna postája broadcasting station, (motilna) jamming station, (tajna) secret transmitter, (kratkovalovna) (radio) shortwave station
    vremenska postája weather station
    preprežna (poštna) postája zgodovina posting stage
    železniška postája railway (ZDA railroad) station, (končna) (rail) terminus, pl -mini, (namenilna) destination, (tovorna) goods station, (ranžirna, premikalna) marshalling yard, shunting yard, ZDA switching yard, railroad yard; (vmesna) intermediate station
    tuje postáje foreign stations pl
    načelnik, šef postáje stationmaster, ZDA station agent
    namenjen na postájo bound for (a certain) station
    spremil te bom na postájo I'll see you to the station
    ujeti (radijsko) postájo to pick up a station
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • praznováti (slaviti) to celebrate; to solemnize; to keep (ali to observe) a holiday

    praznováti rojstni dan (obletnico, god) to celebrate one's birthday (an anniversary, a name day); (ne delati) to stop work, not to work
  • prodíranje penetration; vojska advance

    ustaviti sovražniško prodíranje to stop an enemy advance
  • put*2 [put]

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
    spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
    posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
    poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
    napeljati, zvabiti (on, to k)
    napisati (to put one's signature to a document)
    prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
    izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
    oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
    uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
    zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
    staviti (on denar na kaj)
    vložiti, investirati (into v)
    naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
    naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
    šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

    2. neprehodni glagol
    podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
    navtika jadrati, krmariti, pluti
    ameriško izlivati se (into v)

    to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
    to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
    to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
    to put in black and white, to put in writing napisati
    to be put to it biti prisiljen
    to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
    to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
    put the case that recimo, da
    to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
    to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
    to put out of action onesposobiti
    to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
    to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
    to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
    to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
    to put the good face on it mirno kaj prenesti
    to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
    to put in force uveljaviti
    to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
    to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
    to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
    to put one's hands to lotiti se; pomagati
    to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
    to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
    to put a horse to vpreči konja
    to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
    to put the hand to the plough prijeti za delo
    to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
    to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
    to put a knife into zabosti
    sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
    to put money on staviti na kaj
    to put the money to a good use pametno porabiti denar
    to put a matter right izgladiti (zadevo)
    to put it mildly milo rečeno
    to put in mind spomniti koga
    to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
    to put in order urediti
    to put s.o. on his oath zapriseči koga
    to put in practice izvajati
    to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
    to put on paper napisati
    not to put it past one pripisati komu kaj slabega
    to put to ransom zahtevati odkupnino za
    to put s.o. right popraviti koga
    to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
    to put one's shoulder to the wheel potruditi se
    to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
    to put to the sword prebosti z mečem
    to stay put ostati na mestu
    figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
    to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
    to put in use uporabiti
    to put a veto on it uporabiti veto
    to put into words izraziti z besedami, točno opisati
    to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
    sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
    sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
    well put dobro povedano
    to put the weight metati kroglo
    to put everything wrong narediti vse narobe
  • razgovárjati se to talk; to converse; to discourse (z with); to discuss, to carry on a conversation; (o strokovnih stvareh) to talk shop

    nehajmo se razgovárjati se o tem! let us drop the subject!
    razgovárjati se o politiki to talk politics
    nehaj se razgovárjati se o strokovnih stvareh! stop talking shop!