Franja

opéka ladrillo m

glinena, nežgana opeka adobe m
steklena opeka ladrillo vidrio (ali de vidrio)
strešna opeka teja f
šamotna, pečna opeka ladrillo refractario
zarezana opeka teja f de encaje
votla opeka ladrillo hueco (ali perforado)
žgana (nežgana) opeka ladrillo cocido (crudo ali sin cocer)
žgati opeko cocer ladrillos

porcelán porcelain; china; (porcelanasto blago) porcelain ware, china ware

trgovina s porcelánom china shop
žgati porcelán to porcelainize

porcelán porcelaine ženski spol ; (neglaziran) biscuit moški spol

pristen (nepristen), japonski, kitajski, sevrski, saški porcelan porcelaine authentique (imitée), du Japon, de Chine, de Sèvres, de Saxe
industrija porcelana industrie ženski spol porcelainière
predmet iz porcelana porcelaine ženski spol
tovarna, trgovina porcelana manufacture ženski spol, magasin moški spol de porcelaine
dvakrat žgati porcelan biscuiter
žganje porcelana cuisson ženski spol de la porcelaine

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.

spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)

suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)

1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.

2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv.

tourbe [turb] féminin

1. šota

2. figuré tolpa, banda, drhal, sodrga

couper, enlever, piquer la tourbe rezati šoto
brûler de la tourbe žgati, kuriti šoto
la tourbe des intrigants spletkarska banda, tolpa spletkarjev

известь f apno;
гашёная и. gašeno apno;
обжигать и. žgati apno

обжигать, обжечь obž(i)gati; opeči;
о. кипятком popariti;
о. кирпич žgati opeko;
о. изоляцию (elektr.) prežgati izolacijo;

пускать, пустить (s)puščati, (s)pustiti kam; dovoljevati, dovoliti; (zast.) (od)poslati (pismo); spreje(ma)ti, da-(ja)ti zavetje; razširjati, razširiti (novico);
п. фейерверк (pri)žgati ognjemet;
п. на вoлю spustiti na svobodo;
п. в кого камнем kamen vreči za kom;
п. в ход все средства (u)porabiti vse mogoče;
п. машину в ход zagnati stroj;
п. в продажу da(ja)ti v prodajo;
п. в обращение da(ja)ti v promet;
п. пo миру spraviti na beraško palico;
п. ростки vzkliti;
п. кoрни zakoreniniti se;
п. судно ко дну ladjo potapljati, potopiti

уголь m premog; oglje, žerjavica;
каменный у. premog;
крупный у. kosovec;
выжигать у. žgati oglje;
он сидел как на угольях bil je kakor na žerjavici