despicarse [c/qu]
despicarse de una ofensa maščevati se za žalitev
Zadetki iskanja
- dévorer [devɔre] verbe transitif požirati, goltati, (po)žreti; figuré razdejati, glodati; uničiti, razdejati
dévorer des yeux požirati z očmi
dévorer ses larmes zadrževati solze
dévorer un livre hlastno brati, požirati knjigo
il a dévoré toute sa fortune au jeu pognal je vse svoje premoženje z igranjem, zaigral je vse svoje pcemoženje
le feu a dévoré des hectares de forêt ogenj je uničil na hektare gozda
dévorer des kilomètres (automobilisme) požirati kilometre
dévorer un affront, une injure (figuré) požreti žalitev
les soucis le dévorent skrbi ga glodajo
cela dévore tout mon temps to mi jemlje ves moj čas - dirt [də:t] samostalnik
nesnaga, umazanija, blato, prah; zemlja; ničvredna stvar; umazanost, nesnažnost; nespodobne besede
as cheap as dirt skoraj zastonj
to eat dirt požreti žalitev, biti ponižan
to fling (ali throw) dirt at s.o. poniževati, blatiti koga
to fling dirt about obrekovati, opravljati
ameriško dirt farmer poljedelec
dirt floor netlakovana tla
ameriško dirt road netlakovana cesta
ameriško, mineralogija pay dirt zemlja bogata zlata
dirt roof rušnata streha
dirt track mehka dirkalna steza
yellow dirt zlato
to treat s.o. like dirt slabo s kom ravnati
a spot of dirt madež - épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika
épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja - equivalere*
A) v. intr. (pres. equivalgo) biti enakovreden, biti isti kot, biti enak:
la tua risposta equivale a un'offesa tvoj odgovor je isto kot žalitev
B) ➞ equivalersi v. rifl. (pres. mi equivalgo) biti si enak, biti v ravnotežju - gozzo1 m
1. pog. ptičja golša
2. žrelo; želodec:
riempirsi il gozzo goltati, žreti
il suo affronto mi sta sul gozzo pren. njegova žalitev mi je obležala v želodcu; njegove žalitve ne morem požreti
3. med. golša - hurl2 [hə:l]
1. prehodni glagol
zalučati, zagnati
2. neprehodni glagol
irsko, šport igrati neke vrste hokeja
to hurl down zalučati na tla
to hurl o.s. on planiti na
to hurl abuse at s.o. vreči komu žalitev v obraz - ignorírati
ignorírati koga to ignore someone, to snub someone, (znanca, prijatelja na ulici, itd.) to cut someone, pogovorno to look through someone, to take no notice of someone; pogovorno to cold-shoulder someone
ignorírati žalitev to ignore (ali to swallow) an insult, to pay no attention to an insult - incassare
A) v. tr. (pres. incasso)
1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek
2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek
3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)
4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev
B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine - inghiottire v. tr. (pres. inghiottisco)
1. požreti, požirati (tudi pren.):
inghiottire le lacrime požreti, zadržati solze
il fallimento ha inghiottito tutti i suoi risparmi bankrot je požrl vse njegove prihranke
2. pren. (tollerare) prenesti, prenašati; trpeti:
inghiottire un'offesa požreti žalitev - kr̂v kȑvi ž, mest. u kr̀vi
1. kri: cirkulacija, kruženje, strujanje -i; koagulacija, zgrušavanje -i; mlada krv; gubitak -i; pretraga -i preiskava krvi; iz rane šiklja krv brizga kri; plava krv; užas nam ledi krv u žilama; bljuvati, bacati krv; crven kao krv; praviti zlu krv delati hudo kri; to su ljudi naše -i; biti ljute -i biti hude krvi; biti pun -i i mesa biti poln življenja; boriti se do posljednje kapi -i; čovjek nemirne, žestoke, vruće, južnjačke, opake, pogane -i; nečista krv danak u krvi krvni davek nekdaj v sultanski Turčiji; dati za koga zadnju kap -i; nož i krv je medu nama med nama, med nami je smrtno sovraštvo; piti nečiju krv na pamuk nenehno mučiti, trpinčiti koga; omastiti ruke krvlju neprijatelja umazati si, pomočiti roke v sovražnikovo kri; oprati krvlju uvredu s krvjo oprati žalitev; krv nije voda; kupati se, plivati u krvi; legla, pala je krv medu nama nastalo je smrtno sovraštvo med nama, med nami
2. on mi je rod po krvi on je moj krvni sorodnik, biti slovenačke (slovenske), hrvatske, srpske -i - kr̂vnī -ā -ō
1. krvni: krvni optok, tlak, pritisak; -e žile; -a osveta krvavo maščevanje; -e grupe; -a slika; krvni preparati
2. krvav: -a žrtva
3. smrtni: krvni neprijatelj; -a uvreda težka žalitev; -o kolo iz ljudstva izvoljeni razsodniki pri spravi v krvni osveti - krvoskrunstvo samostalnik
1. (incest) ▸ vérfertőzésžrtev krvoskrunstva ▸ vérfertőzés áldozata
2. (o spornem družbenem dogajanju) približek prevedka ▸ vérlázító
Da se je pisec z neuglednimi (novinarskimi) koreninami razglasil za vizionarja, je bilo za italijansko kulturo žalitev, če ne celo krvoskrunstvo. ▸ Az, hogy a nem előkelő (újságírói gyökerekkel rendelkező) író látnoknak vallja magát, sértő, sőt vérlázító az olasz kultúra számára. - laver [lave] umi(va)ti; (o)prati
laver du linge (o)prati perilo
laver les carreaux à grande eau oprati šipe
laver un dessin prevleči risbo s tušem
machine féminin à laver pralni stroj
machine féminin à laver la vaisselle stroj za pomivanje posode
laver un affront, une injure oprati žalitev, izbrisati žalitev z maščevanjem
laver quelqu'un d'une accusation oprati koga obtožbe, dokazati njegovo nedolžnost v očeh drugih
allez vous laver! (populaire) pojdite k vragu!
une main lave l'autre roka roko umiva
se laver umiti se
je m'en lave les mains umijem si roke nad tem, odklanjam vsako odgovornost za to
se laver d'une accusation dokazati svojo nedolžnost
se laver le bout du nez po mačje se umiti
il faut laver son linge sale en famille treba je urediti neprijetne, nelepe zadeve v domačem krogu (ne v javnosti)
laver la tête à quelqu'un (figuré) komu levite brati, oštevati ga - leek [li:k] samostalnik
botanika por; emblem Walesa
to eat the leek požreti žalitev
not worth a leek niti počenega groša vreden - lȉčan -čna -o, dol. lȉčnī -ā -ō
1. oseben: -i podaci: -o poznanstvo, mišljenje; -a zamjenica; -a uvreda osebna žalitev; -a potrošnja osebna poraba; -i dohodak; on je u debati vrlo ličan
2. lasten, oseben: -i interesi - maestà f
1. veličastnost
2. veličanstvo:
sua maestà il re njegovo kraljevo veličanstvo:
delitto di lesa maestà žalitev veličanstva
3. umet. Maestà:
la maestà di Giotto Giottova Maestà - obrekovanj|e srednji spol (-a …) pravo üble Nachrede, die Verleumdung; der Rufmord; (žalitev) die Lästerung, Verlästerung
- opráti laver (tudi figurativno) ; (perilo) blanchir, faire la lessive, laver du linge
oprati šipe laver les carreaux à grande eau
oprati koga obtožbe (figurativno) laver quelqu'un d'une accusation
oprati žalitev (z maščevanjem) laver un affront (ali une injure) - oprostíti (-ím) | opróščati (-am)
A) perf., imperf.
1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse
2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena
3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo
4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi
B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scusarsi
2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio