Franja

luck [lʌk] samostalnik
srečno naključje, sreča, usoda

good luck! srečno!
bad (ali ill, hard) luck smola, nesreča
bad luck to him! bes ga plentaj!
to be down on one's luck imeti smolo
to be in luck's way; ali to be in luck imeti srečo
the devil's own luck vražja sreča ali smola
for luck za srečo
he has a run of luck sreča mu je naklonjena
in luck srečen, ki ima srečo
just my luck! kakšna smola!
out of luck nesrečen, ki nima sreče
pure luck slepa sreča, golo naključje
luck in sieve kratkotrajna sreča
streak of luck žarek sreče
to take pot luck sprejeti karkoli je pripravljeno za obed
to try one's luck at poskusiti srečo pri
as luck would have it k sreči, po nesreči (po vsebini)
worse luck na žalost, k nesreči
worst luck velika smola

lueur [lüœr] féminin svit, svitanje, blišč; figuré luč, iskra

lueur d'espérance, d'espoir žarek upanja
jeter une (faible) lueur (slabotno) se bleščati
il me vient une lueur (figuré) posveti se mi (v glavi)

luire* [lɥir] verbe intransitif svetiti (se), sijati, lesketati se

un espoir luit encore še je žarek upanja
faire luire un espoir dati žarek upanja
luire au soleil lesketati se v soncu

lumineux, euse [-nö, z] adjectif svetleč, svetloben; svetel, sijajen; jasen

enseigne féminin lumineuse svetloben napis
cadran masculin lumineux svetlobno tevilčno kazalo (ure)
bouée féminin lumineuse (marine) svetlobna boja
puissance féminin lumineuse svetilnost, jakost svetlobe
publicité féminin, réclame féminin lumineuse svetlobna reklama
rayon masculin lumineux svetlobni žarek

lúnin of the moon; lunar

lúnino leto lunar year
lúnin kolobar halo round the moon, lunar aurora
lúnine mene phases pl of the moon
lúnin mrk eclipse of the moon, lunar eclipse
lúnin obstret, venec lunar halo
lúnin svit moonlight
pri lúninem svitu by moonlight
lúnin žarek moonbeam

lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō¹, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

2. occ.
a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

3. metaf.
a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

medullary [medʌ́ləri] pridevnik
mozgov, mozgav

botanika medullary ray strženov žarek (v lesu)

náda hope; expectation

brez náde hopeless
poln náde hopeful
zadnja náda (figurativno) sheet anchor
žarek náde ray (ali gleam) of hope
Rt Dobre Nade the Cape of Good Hope
v nádi in hopes, hoping, hopeful
odreči se nádi to renounce (ali to abandon) hope

nalet³ [è] moški spol (-a …) letalstvo der Landeanflug
radijski žarek za smer naleta der Leitfunkstrahl

òdbōjan -jna -o odbojen: -i ventil, ugao; -jna sila; -i udarac; -i zrak odbojni žarek

odséven fizika réflexe, réflexible

odseven žarek rayon moški spol réflexible

otipovalni (-a, -o) tehnika Abtast- (žarek/snop der Abtaststrahl)

pennēllo¹ m

1. čopič:
pennello da imbianchino, da pittore pleskarski, slikarski čopič
pennello per la barba ščetka za britje
pennello per le labbra kozmet. ščetkica za ustnice
a pennello odlično, mojstrsko:
il vestito va a pennello obleka je kot ulita
le scarpe calzano a pennello čevlji so kot po meri
somigliarsi a pennello biti si na las podoben

2. hidravl. škarpa, obrežni zid

3. fiz. snop:
pennello elettronico elektronski snop, elektronski žarek

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.

prebíti percer, perforer ; (krogla) pénétrer, traverser ; (vojaško) enfoncer ; (časovno) passer

prebiti se passer à travers quelque chose, se frayer un passage, entrer (ali passer) par force, (žarek) percer; (težko živeti) gagner péniblement sa vie, vivre au jour le jour
prebiti brez česa se passer de quelque chose
prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju passer une journée vide
prebiti led (figurativno) rompre (ali fondre) la glace
prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
prebiti noč ob branju passer la nuit à lire
prebiti zvočni zid franchir le mur du son
prebiti se skozi množico se frayer un passage à travers la foule, percer la foule

prelomíti romper (tudi fig) ; quebrar; partir, hender ; (pogodbo, prisego) quebrantar ; (zakon) violar, infringir ; (besedo, obljubo) faltar a ; (mir, zvestobo) violar

prelomiti s kom romper (las relaciones) con alg
prelomiti se romperse; quebrarse; (žarek) refractarse

projicirn|i (-a, -o) Projektions- (žarek der Projektionsstrahl)

rádarski (de) radar

radarsko dirigiranje (letal) pilotage moški spol par (ali au) radar
radarska naprava (installation ženski spol de, appareil moški spol) radar moški spol
radarska postaja station ženski spol radar
radarski žarek faisceau moški spol radar