Franja

обижать, обидеть (raz)žaliti, delati krivico, storiti krivico;
о. при расчёте opehariti;

обража́ти -жа́ю недок., žalíti žálim nedov.

осквернять, осквернить oskrunjevati, (o)skruniti; (u)žaliti, ponižati

оскорблять, оскорбить (raz)žaliti, užaliti; poniž(ev)ati;
о. действием prisoliti zaušnico; udariti;

поносить¹ dov. blatiti koga, obrekovati, žaliti

уязвлять, уязвить raniti, (u)žaliti

язвить (zast.) raniti; (zast.) zbadati, delati strupene opazke; norčevati se, žaliti

apedrear kamnati; grobo žaliti

apedrea toča pada
apedrearse biti potolčen od toče

prežáliti -ím prežaliti, prestati žaliti: prežaliti koga

pritoževáti se -újem se
1. žaliti se, podnositi žalbe; pritoževati se sodišču
2. tužiti se: pritoževati se zaradi slabega zdravja, na slabo zdravje

pritožíti se i pritóžiti se -im se žaliti se, požaliti se, podnijeti, podneti žalbu: pritožiti se na višje sodišče, zoper koga, čez koga, pri kom; pritožiti se zaradi česa

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sauciō -āre -āvī -ātum (saucius)

1. raniti (ranjevati, ranjati), poškodovati: AUCT. B. ALX., COL., PLIN. idr., aliquem virgis PL. do krvi (pre)tepsti, aliquem telis CI., eminus sauciabantur CI., sauciare ungue genas O., radices PLIN.; occ. (s)pustiti ((s)puščati) komu kri, evfem. = smrtno raniti koga: CI. EP.

2. metaf.
a) zemljo s plugom raniti (ranjevati) = razri(va)ti, (z)orati, razora(va)ti zemljo: sauciet ut duram vomer aduncus humum O., (sc. terrae) summam partem levi vomere COL.
b) (trte) obrezati (obrezovati, obrezavati): obliquam vitem COL., saucianda ferro est ... vitis in ea parte COL.
c) sauciare se opi(ja)ti se: sauciavit se flore Liberi LAEVIUS AP. FULG.
d) raniti (ranjevati) = (raz)žaliti, užaliti: AMM. idr., mihi cor odio sauciat PL., facta et famam sauciant PL., pergit linguae sauciantis (po novejših izdajah satia[n]ti[s]) susurros improbos inurguere AP.

tožíti tožim
1. tužiti se, žaliti se: tožiti komu svoje težave, komu o težavah; tožiti se na brata, čez brata
2. čeznuti za kim, za čim: toži se mi po domu
čeznem za domajom, za zavičajem; toži se mi vstati
ne da mi se ustati, mrzi me da ustanem; nocoj se mi tako toži
večeras mi se spava

пикироваться zbadati se, žaliti se

affront² [əfrʌ́nt] samostalnik
žalitev, izzivanje, sramotenje

to feel an affront občutiti kot žalitev
to offer an affront to, to put an affront upon (raz)žaliti koga
to swallow an affront požreti žalitev

affront [afrɔ̃] masculin (raz)žalitev, sramotenje, sramota

boire, dévorer un affront požreti žalitev
subir un affront doživeti, žalitev, sramoto
faire un affront à quelqu'un (javno) koga žaliti, sramotiti
laver l'affront dans le sang oprati žalitev s krvjo

affronto m

1. žalitev:
fare un affronto a qcn. žaliti koga
ricevere, patire un affronto deležen biti žalitve, požreti žalitev

2. star. napad, spopad

avanie [avani] féminin zmerjanje, psovanje, žalitev, zasramovanje, ponižujoče ravnanje

essuyer une avanie doživeti zasramovanje
faire, infliger des avanies à quelqu'un sramotiti, žaliti koga

corn³ [kɔ:n] samostalnik
kurje oko; žulj

to tread on s.o.'s corns dražiti, žaliti koga