Franja

ramensk|i [é] (-a, -o) Schulter- (obroč der Schultergürtel, jermen der Schulterriemen, lok der Schulterbogen, sklep das Schultergelenk, šiv die Schulternaht, naslonjalo die Schulterstütze, strelno orožje Schulterfeuerwaffe)
gradbeništvo, arhitektura (konzolni) ramenski lok der Kragsturzbogen

rána wound; hurt, sore, lesion; (odrgnina) gall; figurativno injury, harm; (na nogi, od hoje) sore on the foot; (urez) cut, gash; (zmečkanina) contusion, bruise; (opeklina) burn, scald

brez ráne woundless, unhurt, scatheless, unscathed, without scathe
gnojna rána festering wound, ulcer
odprta rána open sore, gaping wound
rána z nožem knife wound
smrtna rána mortal wound
zaceljena rána (brazgotina) cicatrix, pl -ices, cicatrice, scar
zevajoča rána gash
gnojitev ráne suppuration of a wound
mazilo za ráne ointment for wounds
rob ráne lip of a wound
spojka za ráno wound clamp, suture clip
šiv ráne wound suture
obveza za ráno dressing, bandage
ki zdravi, (za)celi ráne vulnerary, helping to heal a wound
poln rán having multiple wounds
rána dobiva krasto, se celi the wound cicatrizes, forms a scar
dotaknil se je moje ráne (občutljivega mesta) he touched me on a tender spot
izžgati ráno to cauterize a wound
on še vedno kaže ráne, ki jih je dobil v vojni he still shows the scars he got in the war
ne odpiraj starih rán! (figurativno) don't open old sores
zopet odpreti ráno to reopen a wound
zopet odpreti stare ráne (figurativno) to reopen old sores
zadati ráno to inflict a wound
zaceliti ráne to heal wounds
rána se je zacelila the wound has skinned over (ali has healed, has healed up, over)
čas zaceli vse ráne time is a great healer
umreti za ránami to die of one's wounds (ali injuries)
zašiti ráno to sew up a wound
šivati ráne to put stitches in a wound
obvezati ráno to dress (ali to bandage) a wound
krvaveti iz ráne to bleed from a wound

razpárati to rip (up), to rip open, to unstitch, to slash; to slit (rokav a sleeve)

razpárati se (šiv) to come unstitched

razpárati (šiv) descoser ; (obleko) desgarrar

razparati trebuh abrir el vientre
razparati se (šiv) descoserse

reinforce [ri:infɔ́:s]

1. samostalnik
tehnično ojačanje, ojačitev; ojačeni del (npr. topa)

2. prehodni glagol
ojačiti, okrepiti

reinforced conerete armirani beton
reinforce seam žmulast šiv

sagitálen (-lna -o) adj. anat. sagittale:
sagitalni šiv sutura sagittale

sagittal [sǽdžitl] pridevnik
puščičast, streličen

sagittal suture medicina sagitalni šiv

sagittal, e, aux [sažital, to] adjectif puščičaste oblike; sagitalen

suture féminin sagittale (anatomie) sagitalni šiv

spáh juncture, joint

utorni spáh groove; tehnika, šiv seam

spáran (-a -o) adj. scucito; disfatto:
sparan šiv scucitura

spoj [ô] moški spol (-a …) die Verbindung (lepljeni Klebverbindung, Klebeverbindung, navojni Schraubverbindung, zakovični Nietverbindung, zvarni Schweißverbindung), die Naht (sočelni Stumpfnaht, spajkani Lotnaht); gradbeništvo, arhitektura die Fuge (dilatacijski Dehnungsfuge); vagonov, naprav ipd.: die Verkoppelung
nasprotni spoj die Gegenkopplung
preklopni spoj die Überlappung
(šiv) der Stoß

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stransk|i¹ (-a, -o)

1. (ob strani) seitlich; rastlinstvo, botanika seitenständig; (bočni) Lateral-; pravo (po stranski liniji) kollateral; Seiten- (del das Seitenstück, der Seitenteil, hodnik der Seitengang, predelek das Seitenfach, šiv die Seitennaht, rob der Seitenrand, transportni trak das Seitenförderband, trakt der Seitentrakt, žep die Seitentasche, stena die Seitenwand, krilo der Seitenflügel, naslanjalo die Seitenlehne, okno das Seitenfenster)

2. (z boka) Seit- ( športmet der Seitwurf)

stránski (-a -o) adj.

1. laterale, di lato, di fianco:
stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
stranski vhod ingresso laterale
stranski pogled veduta di lato

2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
stranska cesta via, strada laterale
gled. stranski igralec attore generico
stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

3. marginale, secondario; extra:
stranska vprašanja questioni, problemi marginali
stranski zaslužek guadagno extra
stranski proizvod sottoprodotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. stranska korenina radice avventizia
hidr. stranski jez contrargine
šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
obl. stranski šiv stelo, baghetta
geogr. stranski tok diffluente
farm. stranski učinek effetto collaterale
elektr. stranski vod derivazione
navt. stransko bočno jadro scopamare

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

unstitch [ʌnstíč] prehodni glagol
razparati

to come unstitched odparati se (šiv)

varílen de soudage, de soudure, à souder

varilni aparat appareil moški spol à souder
varilni postopek procédé moški spol de soudure
varilni prašek poudre ženski spol à souder
varilni šiv soudure ženski spol
varilna vročina chaleur ženski spol soudante, température ženski spol de soudage

varílen de soldadura

varilni aparat (postopek) aparato m (procedimiento m) de soldadura
varilni šiv (unión f de) soldadura f

varjèn tehnika weld, welded

varjèno jeklo wrought (ali weld) steel
varjèno mesto weld; shut; welded joint
varjèn šiv weld(ed) seam

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.