Franja

jacarero šaljiv, vesel

jacarero m veseljak, šaljivec

spirito¹ m

1. relig. duh

2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti

3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)

4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov

5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost

6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti

7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona

umore m

1. knjižno tekočina

2. biol. humor, sok

3. volja, čud; ekst. razpoloženje:
bell'umore šaljivec
buon umore (buonuore) dobra volja
mal umore (malumore) slaba volja
fare il bell'umore bahati se, širokoustiti se

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

vēles -itis, m (sor. z vēlōx) velít, lahkooborožen pešec, lahkooboroženec, streljavkar: quinque hastae, aureolo cinctu rorarius veles Luc. ap. Fest., ut veles bonus, sub vitem qui subicit hastas Luc. ap. Fest., ita spurcus animatur [ira] in proelium: veles eques recipit se … neque ferit quemquam hostem Tit. fr.; nav. pl. velitēs -um, m velíti, streljavkarji, raztreseni strelci, lahkooboroženi pešci, lahkooboroženci, ki so zunaj bojnih vrst vznemirjali sovražnika s hitrimi napadi: L., Val. Max.; pren.: scurra veles Ci. ep. nagajiv šaljivec.

γελωτο-ποιός, ὁ šaljivec, burkež, pavliha.