Franja

Zadetki iskanja

  • prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

    1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

    2. v javnosti
    a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
    b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
    c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.
  • prévôt [prevo] masculin, histoire upravnik, oskrbnik; sodnik; (religion)

    prévôt (du chapitre) (stolni) prošt; militaire najvišji žandarmerijski častnik, ki opravlja sodno oblast, kadar je vojska na tujem ozemlju; nadzornik v ječi, ki ga izberejo med zaporniki; sobni starešina zapornik
    prévôt d'escrime podčastnik, ki uči mečevanje
  • quart [kar] masculin

    1. četrt, četrtin(k)a

    aux trois quarts tri četrtine, skoraj popolnoma
    être aux trois quarts ivre biti skoraj popolnoma pijan
    les trois quarts du temps večina časa, skoraj vedno
    un quart (d'heure) četrt ure
    nous avons passé un mauvais quart d'heure to so bili hudi trenutki za nas
    quart d'heure de grâce akademska četrt (ure)
    le quart d'heure de Rabelais neprijetni trenutek (ko je treba plačati npr. zapitek)

    2. straža na ladji

    être de quart, faire le quart biti na straži (na ladji)
    relever le quart zamenjati stražo (na ladji)
    officier de quart častnik, ki nadzoruje pot ladje
    de quart libre (o mornorju) prost

    3. kvarta (kot 11° 15')

    changer la route de deux quarts vers l'est spremeniti pot ladje za dve kvarti proti vzhodu
  • rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

    par rang de taille po velikosti
    par rang d'ancienneté po službenih letih
    à son rang po vrsti
    en rangs v strnjenih vrstah
    en rang d'oignons v eni vrsti
    officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
    avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
    avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
    être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
    être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
    garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
    mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
    se mettre au rang de prištevati se k
    prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
    prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
    rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
    serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj
  • rank1 [ræŋk] samostalnik
    red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

    the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
    the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
    of the first rank prvovrsten, prvorazreden
    rank of cabs vrsta kočij, taksijev
    rank of general generalski čin
    rank and fashion imenitna družba
    the rank of workers masa, "vojska" delavcev
    a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
    people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
    persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
    pride of rank stanovska zavest (čut)
    to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
    to join the ranks stopiti v vojsko
    to keep rank ostati v vrsti
    to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
    to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
    to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
    to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
    to take rank with the best spadati k najboljšim
    to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu
  • rash2 [ræš] pridevnik (rashly prislov)
    (pre)nagel, prenagljen, zaletav, nepremišljen, nepreviden, lahkomiseln, nespametem nesmotrn; drzen, smel, srčen, odločen
    arhaično hitro učinkujoč; nujen

    a rash decision, promise prenagljena, nepremišljena odločitev, obljuba
    a rash officer noro drzen, smel častnik
  • razpoložênje humour; mood; disposition; temper; frame of mind

    častnik na razpoložênju officer on half-pay
    veselo (potrto) razpoložênje high (low ali poor) spirits pl
    v sijajnem razpoložênju in magnificent spirits
    dati koga na razpoložênje to detach someone
  • recruiting [rikrú:tiŋ] samostalnik
    rekrutiranje, novačenje; okrepitev (enote z rekruti)

    recruiting office urad za rekrutiranje
    recruiting officer častnik, ki nabira rekrute
  • red1 [red] pridevnik (redly prislov)
    rdeč; rus; pordečen (with od)
    okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
    politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

    as red as a rose rdeč kot vrtnica
    red admiral (metulj) admiral
    Red Army Rdeča armija
    a red battle krvava bitka
    red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
    red cent bakren novčič
    red chalk krvavec (kamen)
    red coats sleng vojaki
    red deer jelen
    red eye ameriško, sleng cenen viski
    red eyes with tears od jokanja rdeče oči
    red flag rdeča zastava
    red flannel sleng jezik
    red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
    red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
    red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
    red light rdeča luč
    red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
    red meat govedina, bravina
    a red radical politika hud, zagrizen radikal
    red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
    red vengeance krvavo maščevanje
    red weed mak
    red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
    neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
    to be red with anger biti rdeč od jeze
    it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
    to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
    to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
    to make red pordečiti
    to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
    to see red figurativno pobesneti
    to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
    to turn red postati rdeč, zardeti
  • reserve1 [rizə́:v] samostalnik
    rezerva, zaloga, prihranek (of česa)
    presežek
    množina rezerve
    vojska rezerva
    šport namestnik, rezervni igralec, zamenjava, rezerva; rezervat, rezervirano področje (for za)
    zadržanost, (skrajna) zaprtost, molčečnost; opreznost, prekanjenost, rezerviranost, rezerva

    in reserve v rezervi, na zalogi, v pripravljenosti
    with all proper reserves z vsemi pridržki, brez odobravanja, brez podpore, brez strinjanja
    without reserve popolnoma, povsem
    reserve fund rezervni sklad ali fond
    reserve officer rezervni častnik
    reserve part (piece, unit) tehnično rezervni del
    reserve price ekonomija najmanjša ponudba, izklicna cena (na dražbi)
    reserve ration vojska železna rezerva, obrok (hrane)
    hidden reserves skrite rezerve
    to exercise (to observe) reserve rezervirano se zadržati
    to publish with all reserve objaviti z vso rezervo
    to serve in the reserve služiti v rezervni vojski
  • réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

    à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
    avec réserve oprezno
    de réserve rezervni, v rezervi
    sans réserve popopolnoma
    sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
    sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
    accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
    fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
    officier masculin de réserve rezervni častnik
    réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
    réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
    réserve indienne indijanski rezervat
    réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
    réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
    réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
    accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
    avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
    constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
    être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
    être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
    être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
    faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
    mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran
  • rest2 [rest] neprehodni glagol
    mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
    opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
    prehodni glagol
    pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
    upreti (pogled) na, v

    to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
    rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
    to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
    to rest from toil odpočiti si od težkega dela
    I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
    he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
    he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
    to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
    to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
    to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
    are you rested? si se odpočil?
    it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
    the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
    the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
    let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
    to let a quarrel rest pokopati prepir
    the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
    the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
    a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
    we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem
  • rezêrven reserve(-); spare(-)

    rezêrvni fond reserve fund
    rezêrvne čete supporting troops pl
    rezêrvni častnik reserve officer
    rezêrvni del tehnika spare part
    rezêrvno kolo spare wheel
    rezêrvna pnevmatika spare tyre (ZDA tire)
    rezêrvni tank reserve tank
    rezêrvni vozač, šofer, voznik spare driver
  • rezêrven de réserve

    rezervni častnik officier moški spol de réserve
    rezervne čete troupes ženski spol množine en réserve, réserves ženski spol množine
    rezervni deli pièces ženski spol množine de rechange
    rezervno kolo roue ženski spol de rechange (ali de secours)
    rezervni sklad fonds moški spol de réserve
  • rezêrven de (la) reserva

    rezervne čete tropas f pl de reserva
    rezervni častnik oficial m de la reserva
    rezervni sklad fondo m de reserva
    rezervni del (kolo) pieza f (rueda f) de repuesto (ali de recambio)
  • rosette [rozɛt] féminin rožica; rozeta, znak reda častne legije; rdeča kreda ali tinta

    avoir, recevoir la rosette biti, postati častnik častne legije
  • round2 [ráund] samostalnik
    oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
    vojska naboj, granata, salva
    figurativno salva smeha, odobravanja
    lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
    glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

    round after round of applause aplavz brez konca in kraja
    round of beef debel odrezek govedine
    a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
    a round of cheers salve odobravanja
    round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
    the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
    the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
    a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
    to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
    the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
    she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
    to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
    the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
    the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
    the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
    to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
    to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
    to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače
  • sanitéten de sanidad

    sanitetni avto (coche m) ambulancia f
    sanitetni častnik oficial m médico, oficial m de sanidad militar
    sanitetno letalo (vlak) avión m (tren m) ambulancia
    sanitetna služba servicio m sanitario
  • second1 [sékənd] samostalnik
    sekunda; trenutek, kratek čas
    glasba sekunda, drugi glas ali instrument; drugi razred; sekundant (pri dvoboju); kdor je drugi v čem; ocena, ki je prva za najboljšo
    množina, trgovina blago druge, slabše vrste (zlasti moka in kruh)

    George the Second Jurij II
    the second(-in-command) namestnik poveljnika; drugi častnik na ladji
    the second of May 2. maj
    the second of exchange trgovina duplikat menice, ki se izdaja zaradi večje varnosti
    a good second tekač, ki pride na cilj takoj za zmagovalcem
    to get a second univerza na izpitu dobiti oceno, ki je prva za najboljšo
    wait a second počakaj(te) trenutek!
  • second2 [sékənd]

    1. pridevnik
    drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

    at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
    every second day vsak drugi dan
    in the second place na drugem mestu, drugič
    upon second day vsak drugi dan
    in the second place na drugem mestu, drugič
    upon second thoughts po ponovnem premisleku
    a second time še enkrat, ponovno
    second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
    the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
    second cabin kabina 2. razreda
    second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
    second lieutenant podporočnik
    second mate navtika drugi častnik (na ladji)
    a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
    second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
    a second self drugi jaz
    second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
    second volin druga violina
    second wind sleng, figurativno vrnitev moči
    to be second to none za nikomer ne zaostajati
    to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
    to come off second best biti premagan, kratko potegniti
    to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
    to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
    to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
    to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

    2. prislov
    na drugem mestu

    to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi