Franja

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

slogovn|i (-a, -o) Stil- (element das Stilelement, smer die Stilrichtung, čistost die Stilreinheit, raven die Stilebene)
slogovno pristen stilecht
slogovno skladen stilgerecht
biti slogovno moteč ein Stilbruch sein

stiln|i (-a, -o) (slogovni) Stil- (element das Stilelement, čistost die Stilreinheit, raven die Stilebene, sredstvo das Stilmittel)

tenuitās -ātis, f (tenuis)

1. tankost (tènkost), nežnost, drobnost, rahlost: tanta est animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aëris Sen. ph., cutis Plin., pilorum ac capillorum Hier., cauda in tenuitatem desinens Plin. zožujoč se, šilast proti koncu, linea tenuitatis summae Plin. zelo tanka črta, tenuitas lini, capillamenti Plin., aquae Plin. čistost, sanguinis Plin. vodenost; pren.: discriminum ac differentiarum tenuitates Gell. fine različice (nianse); occ. šibkost, suhost, suhljatost, suhota, mršavost, slokost, vitkost: crurum Ph., tenuitas ipsa delectat Ci.

2. metaf.
a) preprostost, enostavnost: rerum et verborum Ci., imitemur Lysiam et eius tenuitatem Ci.
b) uboštvo, uboščina, siromaštvo, siromašnost, siromaščina, revščina, revnost, (u)bornost: aerarii, rerum, hominis Ci.

zaukazan (-a, -o) befohlen, verordnet
zaukazana čistost das Reinheitsgebot

zvočn|i [ó] (-a, -o) Ton- (frekvenca die Tonfrequenz, glava der Tonkopf, kamera die Tonkamera, ročica der Tonarm, sled die Tonspur), Schall- (pretok [Schallfluß] Schallfluss, signal das Schallsignal, val die Schallwelle, vtis der Schalleindruck, zapis die Schallaufzeichnung, meritev die Schallmessung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, odprtina glasba die Schallöffnung, raven der Schallpegel, stena die Schallwand, polje das Schallfeld), Klang- (vtis das Klangbild, barva die Klangfarbe, čistost die Klangreinheit, ploskev die Klangfläche, sredstvo das Klangmittel)
zvočno mit Ton, schall-, klang-
(čist klangrein, izolacijski schalldämmend, izoliran schallgedämpft, neprepusten schalldicht, ojačevalen schallverstärkend)

zvók (-a) m suono; rumore; tono; nota:
dolg, oster, zamolkel zvok suono lungo, aspro, cupo
kovinski, votel zvok suono metallico, cavernoso
čistost zvoka purezza, limpidezza del suono
dušilec zvoka voj. silenziatore; muz. sordina
hitrost zvoka velocità del suono
mešalec zvoka mescolatore del suono
oddajnik, odjemnik zvoka generatore acustico, fonorivelatore, pick-up
ojačevalnik zvoka amplificatore del suono
reprodukcija, snemanje zvoka riproduzione del suono; registrazione, incisione del suono
zvoki harmonike, trobente il suono della fisarmonica, della tromba
zvoki vojaške godbe il suono della banda militare

ἁγνεία, ἡ (ἁγνός) čistost, nedolžnost, očiščenje, posvetitev.

ἁγνότης, ητος, ἡ čistost, nedolžnost.

ἀδιαφθορία, ἡ nepokvarjenost, čistost.

ἀφ-θαρσία, ἡ neminljivost, večnost; nepokvarjenost, čistost NT.

ἀφθορία, ἡ (ἄ-φθορος, φθείρω) čistost.

εἰλικρίνεια, ἡ čistota, čistost NT.

καθαρ(ε)ιότης, ητος, ἡ snažnost, čednost, čistost.

καθαρότης, ητος, ἡ čistoča, čistost NT.