Franja

prosíti (prósim) imperf.

1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare

2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti

prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
4. navaden: prost vojnik; -a godina
5. prostaški, neotesan: -o vladanje
6. prostodušen: prost čovjek
7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik

prosták (-a) m

1. pren. incivile, animale, carrettiere, becero, zoccolaio;
prostak si, da ti ni para sei un perfetto animale

2. star. uomo semplice, illetterato; persona rozza, volgare

3. star. voj. gregario, soldato semplice

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

pŕvič adv.

1. la prima volta

2. in primo luogo, anzi tutto;
prvič in zadnjič ti povem te lo dico una volta per tutte

ptíca ptič bird; (samec) cock bird, (samica) hen bird

divja ptíca, ptič wild fowl
ptíca, ptič pevka singing bird
rajska ptíca, ptič bird of paradise
ptíca, ptič roparica bird of prey
ptíca, ptič selivka bird of passage, migratory bird
vodna ptíca, ptič water bird, water fowl
lov na ptíce birdcatching, fowling
ptíca, ptič znanilka nesreče bird of ill omen
reja ptíc breeding of birds
nauk o ptícah ornithology
puška za lov na ptíce fowling piece
to (ti) je čuden ptíc! (figurativno) he's a bad lot! (ali a queer lot!)
ptič je odletel the bird is flown
živeti kot ptič na veji (figurativno) to live in clover, pogovorno to live the life of Riley
ptiči istega perja skupaj letijo (figurativno) birds of a feather flock together
stalna pot ptíc selilk flyway

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.

pudīcitia -ae, f (pudīcus) sramežljivo, spodobno vedenje, (spolna) sramežljivost, spodobnost, moralnost, nravnost, blagonravje, blagonravnost, čednost, krepostnost, occ. čistost (naspr. libido): Pl., O., T., Suet. idr., pudor (sram) in animo est, pudicitia (sramežljivo vedenje, sramežljivost) in corpore Non., pudorem, pudicitiam, divina atque humana promiscua nihil pensi habere S., pudicitiam in propatulo habere S. vdajati se moškim, prodajati (prostituirati) se, vlačuga(ri)ti se, pudorem pudicitiamque defendere Ci., matrona spectatae pudicitiae L., nullius pudicitia munita est contra tuam cupiditatem Ci., pudicitiam eripere militi Ci., lis est cum formā magna pudicitiae O.; metaf. o golobih: pudicitia illis prima Plin. Pooseb. Pudīcitia -ae, f Pudicícija (Pudikítija), boginja sramežljivosti: Pudicitia patricia, plebeia L., P. F.

pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

2. metaf.
a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. — Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. — Adv. pulchrē

1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.

purché cong. da le, le če:
ti porto con me purché tu stia buono vzel te bom s sabo, le če boš priden

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

que¹ [kə] pronom (4. sklon) katerega, katero, katere; ki ga, ki jo, ki jih; kar

la robe que je me suis fait faire obleka, ki sem si jo dala delati
les livres qu'il dit avoir lus knjige, za katere pravi, da jih je bral
écoute ce que je te dis poslušaj, kar ti rečem
le livre que voici tale knjiga
la personne prudente qu'esf mon oncle ... previden, kot je moj stric ...

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve