Franja

plavalec samostalnik
1. (kdor plava) ▸ úszóPovezane iztočnice: daljinski plavalec, maratonski plavalec, sinhroni plavalec, ultramaratonski plavalec

2. (žival, ki plava) ▸ úszóBeli medvedi so dobri plavalci in se v vodi prav dobro počutijo. ▸ A jegesmedvék jó úszók és a vízben kifejezetten jól érzik magukat.

plīstolochia -ae, f (gr. *πλειστολοχία) bot. plistolóhija, plejstolóhija

1. vrsta rastl. podraščec (Aristolochia Linn.), ki so jo menda uporabljali za pospešitev poroda: Plin.

2. = althaea: Plin.

ploska noga stalna zveza
medicina (deformacija stopala) ▸ lúdtalp
Nosite obutev z dobro oporo za stopala ter ortopedske vložke, če imate ploske noge. ▸ Ha lúdtalpa van, hordjon olyan lábbelit, amely jó támaszt nyújt a lábfejnek, valamint ortopéd cipőbetétet!
Sopomenke: plosko stopalo

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

pobégel runaway

(z doma) pobégli parček runaway couple
poroka pobéglega parčka runaway marriage
pobégel konj runaway horse
pobégel vojak (dezerter) runaway soldier
pobégli voznik (po nesreči) hit-and-run driver
nesreča, ki jo zakrivi pobégli voznik hit-andrun accident

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobráti to pick up; to collect, to gather; to take up

poberi se! be off!, clear off!, be off with you!, get out!, clear out!, go away!, begone!, arhaično get you gone!
pobráti jo (figurativno) to get away, to decamp, to take to one's heels, to steal away, to go away, to slope off
vse (zase) pobráti to sweep everything into one's net
epidemija je pobrala polovico prebivalcev the epidemic carried off half of the population
pobráti davek to raise tax, to levy (tax)
pobráti šila in kopita to pack up bag and baggage, to pack up one's goods and chattels
pobráti se (oditi) humoristično to toddle
poberi se odtod! take yourself off; pogovorno scram!, beat it!

pobráti ramasser, (re)cueillir, collecter, relever, prendre ; (sadje itd.) faire la cueillette ; (pisma) lever

pobrati se s'en aller, déguerpir, décamper, s'éclipser, s'esquiver, pogovorno filer sans demander son reste
pobrati članarino recueillir les cotisations
pobrati klasje glaner
pobrati jo s'éclipser, s'enfuir, se sauver, filer, tourner (ali montrer) les talons, familiarno filer à l'anglaise
pobrati pridelek ramasser (ali moissonner) la récolte
pobrati se proč décamper, s'en aller, quitter les lieux
pobrati smetano amener (ali tirer) la couverture à soi
pobrati šila in kopita (familiarno) prendre ses cliques et ses claques, trousser son sac et ses quilles
pobrati zanke rem(m)ailler, ramasser les mailles
vse so mu pobrali on lui a tout pris
poberi se od tod! va-t-en!, va te promener!, va au diable!, fiche-moi le camp!, file!, déguerpis (ali décampe) d'ici!, hors d'ici!

pobrati se (pobêrem se) pobirati s tal: sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno); (oditi) sich trollen, (popihati jo) sich auf und davon machen, sich verdrücken

pobrísati to wipe up

pobrísati razlito mleko to wipe (ali to mop) up spilt milk
pobrísati jo to run away, to take to one's heels, to make oneself scarce; to make off, to bolt; to abscond (from); (skrivaj ponoči, z dolgovi za seboj) (žargon) to do a moonlight flit, to flit, to scuttle off (ali away)

pobrísati essuyer, donner un coup de torchon, enlever en essuyant

pobrisati jo (figurativno) s'esquiver, (s'en)fuir, gagner le large, montrer (ali tourner) les talons, lever le pied, déguerpir, (iz zapora) s'évader, familiarno décamper, détaler, se défiler, popularno se débiner, se barrer, se cavaler, se tirer, prendre ses jambes à son cou, se sauver à toutes jambes, faire la valise (ali la malle), prendre la poudre d'escampette, prendre la clef des champs, mettre les voiles; (skrivaj) filer

pobrísati (-bríšem) perf. ➞ brisati

1. asciugare; pulire:
pobrisati posodo asciugare i piatti
pobrisati prah pulire la polvere

2.
pobrisati jo andarsene, svignarsela, battersela, pog. far tela

pobrísati (prah) limpiar, quitar (s krpo)

pobrisati jo poner pies en polvorosa, fam evaporarse, largarse

pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

A) perf., imperf.

1. pog. bere, scolare, scolarsi:
celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

2. pog. pren.
pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca

poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
smešno poceni spottbillig
poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen

pocéni (cenen) cheap, inexpensive

zelo pocéni dirt cheap, going for a song; prislov cheaply, at a reasonable price, inexpensively
pocéni kupiti to buy cheap
prodajati bolj pocéni kot kdo drug to undersell someone
pocéni jo odnesti (figurativno) to get off cheaply (ali easily), to escape unharmed (ali unpunished), to get away scot-free
zelo pocéni (prislov) at giveaway prices

pocéni (blago) à bon compte, (à) bon marché ; (cene) peu coûteux, pas cher, (à) bas (ali bon) prix ; figurativno banal, plat

smešno poceni à vil prix
poceni kupiti acheter bon marché
poceni uspeh succès moški spol facile
poceni jo odnesti en être quitte pour sa peur, s'en tirer (ali en être quitte) à bon compte (ali marché), l'échapper belle

pocéni

A) adj. inv.

1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
poceni trik mezzuccio

2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
poceni govornik retoricastro

B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato

pocéni a bajo precio

poceni kupiti (prodati) comprar (vender) barato
poceni jo odnesti (fig) salir sin gran perjuicio, salir bien librado

pocítrati (-am) perf.

1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela