Franja

metan samostalnik
kemija (kemična spojina) ▸ metán Metan vsebuje elementa ogljik in vodik. ▸ A metán szénből és hidrogénből áll.
Iz raznih deponij nam uhajajo metan in drugi plini. ▸ A különböző lerakókból metán és más gázok szivárognak ki.

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

meteorit samostalnik
astronomija (gmota iz vesolja) ▸ meteoritSopomenke: izpodnebnik

mêtla balai moški spol

brezova metla balai de bouleau
metla iz najlona (vresja, žime) balai de nylon (de bruyére, de crin)
metla za ribanje balaibrosse moški spol
nova metla dobro pometa tout nouveau, tout beau; il n'est rien de tel que balai neuf

mezínec le petit doigt, l'auriculaire moški spol

ne migniti z mezincem ne pas remuer le petit doigt, ne pas faire le moindre effort
znati kaj iz mezinca savoir quelque chose sur le bout du doigt

mezínec meñique m

mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
to imam v mezincu lo tengo en la uña
znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo

migrácija (-e) f

1. (selitev, preseljevanje) migrazione:
sezonska, stalna migracija prebivalstva migrazione stagionale, costante della popolazione
migracija delovne sile iz vasi v mesto migrazione della manodopera dal contado nella città
dnevna migracija pendolarismo

2. biol., zool. migrazione

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden

milost|en (-na, -no) gnädig; religija gnadenreich
biti milosten Milde/Gnade walten lassen
milostna smrt (evtanazija) der Gnadentod
milostni strel der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo der [Fangschuß] Fangschuss
milostni udarec der Gnadenstoß
milostno (iz milosti) gnadenweise
milostno kaj narediti sich herablassen zu

mineralen pridevnik
1. (o rudnini) ▸ ásványiIzolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

2. (o hranilih) ▸ ásványiBreskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.

mirt|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Myrte
venec iz mirte der Myrtenkranz

mirta samostalnik
Myrtus (grm) ▸ mirtusz

mirtin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

2. (izdelan iz mirte) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

mirtov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

2. (izdelan iz vejic) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

mišica zapiralka stalna zveza
anatomija (vrsta mišice) ▸ záróizomNa dnu sečnega mehurja je krožna mišica zapiralka, ki preprečuje izhajanje seča iz sečnega mehurja. ▸ A hólyag alján található a körkörös záróizom, amely megakadályozza, hogy a vizelet távozzon a hólyagból.Zgaga nastane, če se mišica zapiralka med želodcem in požiralnikom nepopolno zapira. ▸ A reflux akkor jelentkezik, amikor a gyomor és a nyelőcső közötti záróizom nem záródik tökéletesen.

míška (-e) f

1. dem. od miš topolino:
pren. gledati kot miška iz moke avere gli occhi assonnati
igrati se kot mačka z miško giocare come il gatto col topo

2. pren. (otrok) topolino

3. ragazza carina, un amore di ragazza

4. miške gastr. frittelle

5. inform. mouse

Mjanmar samostalnik
(država) ▸ Mianmar