Franja

ἔμ-πορος, ὁ (πορεῖν) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. κακὴ ἔμπορος βίου ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.

ἔμ-προσθε(ν) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, τὸ ἔμπροσθε τοῦ βουλευτηρίου prostor pred zbornico, ἐκ τοῦ ἔμπροσθεν nasproti, ἡ ἔμπροσθεν Εὐρώπη prednji del Evrope, οἱ ἔμπροσθεν prednji, τοὺς ἔμπροσθεν νικῶ sprednje sovražnike premagam, τὸ ἔμπροσθεν ospredje (vojske), εἰς τὸ ἔμπροσθεν (πορεύομαι) naprej. 2. čas. soprej, prej, ὁ ἔμπροσθε χρόνος poprejšnji. 3. pren. ἔμπροσθεν τῶν πραγμάτων εἰμί sem pred dogodki, vodim dogodke; ἔμπροσθεν ποιοῦμαι bolj cenim, čislam.

ἐμ-πυριβήτης, ου, ὁ (βαίνω) ep. na ognju stoječ τρίπους.

ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.

ἐναγισμός, ὁ daritev umrlim.

ἐναλι-ναιέτης, ὁ, ἡ v morju prebivajoč.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐνάρης, εος, ὁ ion. dvospolnik, hermafrodit.

ἔν-αυλος¹ 2 (αὐλός) ep. poet. 1. cevnat, cevkast; subst. ὁ jarek, struga, hudournik, reka. 2. v ušesih zveneč, brneč, v dobrem spominu, česar se dobro spominjam.

ἔν-αυλος² 2 (αὐλή) prebivajoč v, notri v (stanovanju), ὁ ἔναυλος votlina, jama, prebivališče.

ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.

ἐν-δίφριος, ὁ (δίφρος) tovariš pri mizi.

Ἐνδυμίων, ωνος, ὁ lep mladenič, ki ga je ljubila Selena.

ἐνδυτήρ, ῆρος, ὁ poet. kar se obleče, πέπλος praznična obleka.

ἔν-εδρος 2 (ἕδρα) poet. nastanjen, stalen; subst. ὁ prebivalec.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἐνθέν-δε adv. 1. krajevno: od tukaj, ὁ ἐνθένδε tukajšnji. 2. časovno: od sedaj, nato, potem, τὸ ἐνθένδε, τοὐνθένδε, τἀνθένδε nadaljnje, ostalo, kar sledi. 3. vzročno: radi tega.

ἐνθουσίασις, εως, ἡ ἐνθουσιασμός, ὁ božansko navdahnjenje, navdušenost, zanos, vzhičenje.

ἐνι-αυτός, ὁ [Et. iz kor. wes, gl. ἄστυ, ἄεσα] leto, κατ' ἐνιαυτόν, τοῦ ἐνιαυτοῦ na leto, vsako leto.

Ἐνῑπεύς, ῆος, ὁ reka v Tesaliji.