Franja

Zadetki iskanja

  • fára ž (nj. Pfane)
    1. crkvena župa, kod pravoslavnih parohija, nurija
    2. ljudi iz župe, župljani: vsa fara se je zbrala
    3. sjedište župe: iti k -i; fant od -e
    kršan momak, momak od oka
  • farīna -ae, f

    1. pirna moka, moka iz pire: farinam a farre dictam nomine ipso apparet Plin.

    2. sinekdoha: moka: Varr., Plin., Pers., Mart., Amm.; triticea, hordacea Plin. pšenična, ječmenova moka; metaf.: ubi pulvereae fuerint confusa farinae O. močnati praški, cum fueris nostrae farinae Pers. naše moke, — vrste, nam podoben (=„iz našega testa“).
  • farīnāceus (farīnācus) 3 (farīna) piren, iz pirne moke: Ambr.
  • farrāceus 3 (far) piren, iz pirjevice, žiten: Varr., Plin.
  • farrātus 3 (far) preskrbljen z žitom, napolnjen z žitno jedjo: Pers.; narejen iz moke, močnat: omnia ponebant farrata Iuv. same močnate jedi.
  • farreus 3 (far) narejen iz pire, piren: Col., G., P. F.; subst. farreum -ī, n (sc. libum) pirni kolač: Plin., G., Ulp. fr., Boet.
  • fascinage [fasinaž] masculin ograja iz protja, iz šibja; opaž iz protja
  • fassungslos neobvladan; (Blick) zbegan; sein: ves iz sebe, iz tira; Adverb neobvladano, nekontrolirano
  • Faßwein, Fasswein, der, vino iz soda, odprto vino
  • Fayence- iz fajanse
  • feather2 [féðə]

    1. prehodni glagol
    (o)krasiti s perjem, operiti (se); s perjem obrobiti; plosko dvigati veslo iz vode; z repom mahati

    2. neprehodni glagol
    trepetati, drgetati

    to feather one's nest dobro si postlati, obogateti
    to feather a bird obstreliti ptiča
  • Federbesen, der, omelce iz perja
  • Federfächer, der, pahljača iz peres
  • Federwisch, der, omelce iz perja
  • feinfädig iz tenkih niti
  • feinfaserig iz tankih vlaken, drobno vlaknat
  • Fellboot, das, čoln iz kože
  • fèredža ž (t. feradže, ar.) dolg in širok ogrinjač muslimank, za čez obraz z mrežo iz kozje dlake
  • Ferentīnum -ī, n Ferentín,

    1. etrursko mesto (zdaj Ferentino), rojstni kraj cesarja Otona: Plin., T., Suet.; enako tudi: municipium Ferentium T. ali municipium Ferentī Vitr.

    2. (zdaj Ferentino) samotno mestece ob Latinski cesti (via Latīna): L., si te laedit caupona, Ferentinum ira iubebo H.

    3. kraj zahodno od Albanskega jezera pod Kastelom Gandolfom; tu so častili lacijsko boginjo, imenovano Ferentīna -ae, f (sc. dea) Ferentina (= Venera ali Diana) v logu, imenovanem lucus Ferentinae, kjer so prebivalci Lacija imeli svoja zvezna zborovanja: L. Tam je bil tudi izvir (caput) Ferentinskega potoka (aqua Ferentīna, zdaj Fluvio delle streghe), ki se izliva v Tibero: L. — Od tod
    a) adj. Ferentīnus 3 ferentinski: caput Ferentinum (= aqua Ferentina) L., Ferentini manipli Sil.
    b) ethnicon Ferentīnās -ātis, ferentinski, iz Ferentina: populus L.; subst. Ferentīnātēs -ium, m Ferentinci, ferentinski prebivalci: L., Plin.
  • fernher iz daljave