Franja

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

Dienstweg, der, uradna pot; auf dem Dienstweg po uradni poti; den Dienstweg einhalten držati se uradne poti, iti skozi vse instance

dìm (díma) m

1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

dimenticanza f

1. pozaba, pozabljenje:
andare, cadere in dimenticanza iti v pozabo

2. pozabljivost; raztresenost; nemarnost, napaka:
dimenticanza imperdonabile nedopustna nemarnost

dimenticatoio m (pl. -oi) šalj. pozaba:
andare, cadere nel dimenticatoio iti v pozabo
porre nel dimenticatoio pozabiti

dine [dain] neprehodni glagol & prehodni glagol
kositi, večerjati; gostiti s kosilom ali večerjo

to dine on imeti za kosilo ali večerjo
to dine with Duke Humphrey ne imeti nič jesti, stradati
to dine off (ali on) cold meat imeti za kosilo (večerjo) hladno meso
to dine with s.o. jesti pri kom
to dine out kositi zunaj doma; sleng iti lačen spat

direzione f

1. smer:
andare nella stessa direzione iti v isto smer
in direzione di proti
in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu

2. pren. smer, usmerjenost

3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
andare in direzione iti na upravo

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

dírka race; racing

avtomobilska dírka motor race
avtomobilske dírke motor racing
kolesarska dírka cycle race
kolesarske dírke cycling
konjska dírka horse race
konjske dírke racing, the races
iti na dírke to go to the races, to go to race meetings
prisostvovati konjskim dírkam to go to horse-race meetings, to be a racegoer
udeležiti se dírke to compete (ali to take part) in a race
konjska dírka brez zaprek flat race

disjoindre* [disžwɛ̃drə] verbe transitif ločiti, razdružiti

se disjoindre iti narazen
disjoindre deux questions ločiti dve vprašanji

dislocar [c/qu] razmestiti; izpahniti

dislocarse narazen iti
dislocarse el brazo roko si izpahniti

dispētto m

1. nagajanje, kljubovanje; hudobija:
per dispetto zanalašč, iz hudobije
per fare dispetto iz nagajanja
a dispetto kljub, navkljub:
uscire a dispetto della pioggia iti ven kljub dežju

2. jeza, razdraženost:
è roso dal dispetto jeza ga žre

dissimilis -e, adv. dissimiliter nepodoben, neenak, druge vrste, drugačen, različen; abs.: naturae dissimiles Ci., dissimillimi motus Ci., dissimilis lingua S., dispares (sc. magnitudine) ac dissimiles (sc. formā) gladii L., oppidum haud dissimiliter situm S.; z abl. limitationis: labor voluptasque dissimillima naturā Ci. po svojem bistvu popolnoma različna staleža, dissimilis moribus S.; z dat.: nihil tam dissimile quam Cotta Sulpicio Ci., erat huic iudicio longe dissimilis illa contentio Ci., fide patri dissimillimus Vell., heu, quam dissimilis exitus initiis adest Sen. rh., haud dissimiliter navibus L. prav tako kakor ladje; z gen. (o notranji, duševni različnosti): fuit tum sui dissimilis Ci., sui dissimilior videbatur fieri cotidie Ci., cives tui dissimillimi Ci., lex legis dissimillima Ci., mei dissimiles N., Scetani dissimilis sis H., si qui dissimiles eorum essent Cu.; s praep.: duo fuerant per idem tempus dissimiles inter se Ci., qui sunt inter se dissimiles et aliorum Ci., cum inter vos in dicendo dissimilimi sitis Ci., dissimiles longe inter se variique colores Lucr.; non dissimilis ab eo Lact., Flacci epistularum libri titulo tantum dissimiles a sermonum (sc. libris) sunt Porph.; ret.: aetate et formā haud dissimili in dominum erat T. proti gospodu (= v primeri z gospodom) = gospodu je bil precej podoben; z atque (ac), quam, et: quod non est dissimile atque ire in Solonium Ci. ep. je toliko kakor iti na … , etsi erat non dissimile atque Alexandriae genus aedificiorum Auct. b. Alx., nec dissimilis Caesaris fuit Vell., dissimilis est militum causa et tua Ci.; s tam … quam: quid est tam dissimile quam Demosthenes et Lysias Ci.

distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)

dìvān -ána m (t. divan, ar.)
1. posvet, posvetovalni organ pri sultanu ali vezirju: ići caru na divan iti k cesarju, sultanu na posvet
2. sultanska vlada: jedna srpska delegacija da ide odmah u Carigrad da se neposredno s -om dogovori o sudbini Srbije
3. posvet, pogovor, zabavni klepet mladine, žena: divani su večernji sastanci muške i ženske omladine radi zabave, razgovora, šale, igranja i pjevanja
4. pesniška zbirka orientalske lirike

dive^*1 [daiv] neprehodni glagol (into)
potopiti se, v vodo skočiti
figurativno zatopiti se, poglobiti se; planiti, hitro seči; strmoglaviti, pikirati; izginiti

to dive for dinner iti na ceneno kosilo
to dive into the purse (ali pocket) v žep seči

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun

dnó bottom; ground

brez dna bottomless
iz dna mojega srca moje duše from the bottom of my heart
dnó ladje bilge, bilges pl
škatla z dvojnim dnom a box with a false bottom
izpij do dnna! bottoms up!, no heeltaps!
iti na dnó (potopiti se, o ladji ipd.) to go to the bottom
iti (stvari) do dna to get down to rock bottom
priti na dnó zadeve, stvari to get to the root of the matter
dotakniti se dna, priti do dna to touch the bottom
priti čemu do dna (figurativno) to get to the bottom of something
izbiti dnó to knock the bottom out of
to izbije sodu dnó (figurativno) that tops everything
kakšno dnó je tu, pesek ali blato? what is the bottom here, sand or mud?

dnò fond moški spol

do dna jusqu'au fond, à fond, minutieusement, radicalement, entièrement
iti stvari do dna aller au fond des choses (ali de l'affaire)
na dnu au fond
iz dna srca du fond du cœur, très sincèrement
resonančno dno caisse ženski spol de résonance