abigeus -ī, m (abigere) = abigeātor: Icti.
abigō -ere -ēgī -āctum (ab in agere)
1. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odpoditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter., greges ovium ex Apulia in Samnium aestivatum Varr., volucres et feras Ci., puer, abige muscas! Ci., abigi ab ludis, ab sede piorum L., diversum ad litus abacti V., abigere uxorem Suet. zavreči.
2. occ.
a) (s silo) odgnati (odganjati): Hyg., familiam abduxit, pecus abegit Ci., greges abacti Ci., praedae abactae hominum pecorumque L.
b) (z zdravili) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): febres, venenatorum morsūs Plin.; poseb. telesni plod odpraviti, splaviti (splavljati): Col., Plin., Suet., Paul., partum sibi medicamentis Ci., abactos partūs conscientiā libidinum T.
c) pren. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati): Enn., Plin., Sil., curas H., lassitudinem Poeta ap. Ci., conscientiā abigi H. vesti se dati preplašiti, nox abacta V. pregnana = minula; abacti oculi Stat. udrte; z abl. separationis: vir colloquio non abigende meo O., abacta pauperies epulis regum H.
abíl -ă (-i, -e) adj.
1. spreten, vešč
2. sposoben
abile agg.
1. sposoben, zmožen, spreten, okreten:
un artigiano abile sposoben rokodelec
un abile mentitore spreten lažnivec
2. sposoben (za vojaško službo)
abilitá -éz vt. habilitirati
abilità f sposobnost, zmožnost, spretnost, okretnost:
se la cavò con abilità spretno se je izvlekel, izmazal
abilitare
A) v. tr. pravo (pres. abilito)
1. usposobiti
2. pravo habilitirati
B) ➞ abilitarsi v. rifl. (pres. mi abilito) habilitirati se
abilitáte -ăţi f spretnost, sposobnost
abilitazione f pravo habilitacija
ability [əbíliti] samostalnik
zmožnost, sposobnost, spretnost
trgovina plačilna zmožnost, solventnost
abilities množina nadarjenost, talent
to the best of my ability kolikor zmorem
abillar imeti (v posesti)
abilmente avv. spretno, okretno
abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba
course féminin à l'abîme drvenje v propast
un abîme de science (figuré) zelo učen človek
dans un abîme de malheur v skrajni stiski
il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
être au bord de l'abîme biti na robu prepada
l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride
abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti
s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli
ab intestato
dedič ab intestato heir-at-law
podedovati ab intestato to inherit from an intestate person
ab intestato latinsko
estar ab intestato domače zanemarjen biti
abintus, adv. = ab intus; gl. opombo pri ā, ab.
abinvicem = ab invicem; gl. opombo pri ā, ab.
abiogēnesi f biol. abiogeneza
abiogenesis [eibaioudžénisis] samostalnik
biologija abiogeneza, generatio spontanea