Franja

abiectus 3, adv. -ē, gl. abiciō.

abiēgnus 3 (iz abies po vzoru ilignus, salignus) jelov: Enn., Pl., Varr., Col., Vulg., hastile L., abiegnus equus Pr. trojanski konj. — Soobl. abiēgneus 3: Vitr.

abierto odprt, prost; odkritosrčen

a resto abierto neomejen

abies [éibii:s] samostalnik
botanika jelka

abiēs -etis, f

1. jelka, hoja: Enn., Varr. fr., Plin., Vitr., abietis arbores L. jelovi rili, sectae abietes L. jelove deske, sectāque intexunt ábi͡ete costas V. iz jelovih desk; kolekt.: colles nemus ábi͡ete cingunt V. z jelovjem.

2. met. iz jelovine narejene reči
a) ladja: labitur vadis abies V.
b) jelovo kopje: transverberat ábi͡ete pectus V.
c) pismo na jelovi deščici: Pl.
č) platnici pisalne deščice: Mart.

abietārius 3 (abiēs) ki se tiče jelovine, jelovega lesa: negotia P. F. lesarstvo; od tod subst. abietārius -iī, m mizar: Vulg.

abiétinées [abjetine] féminin pluriel, botanique iglavci

abiettezza f knjižno malopridnost, podlost, nizkotnost

abietto agg. nizkoten, podel, beden

abiezione f

1. nizkotnost, podlost

2. potlačenost:
cadere nell'abiezione zapasti v potlačenost

abiga -āe, f (abigere) = chamaepitys, bot.: iva (Aiuga iva, Linn.), rastlina, ki so jo uporabljali za prekinitev nosečnosti: Plin., Ap. h.

abigail [ǽbigeil] samostalnik
Biblija spletična, hišna, sobarica

abigarrado pisan, brezast; zmešan, zmeden

abigarramiento moški spol nered, zmešnjava, zmeda; pisanost

abigeato m pravo kraja živine

abigeato moški spol rop živine

abigeātor -ōris, m (abigeāre = abigere) živinski tat: Paul.

abigeātus -ūs, m (abigeāre = abigere) kraja živine, živinska tatvina, živinski rop: Icti.

abigeo m pravo živinski tat

abigeō -āre (-) -ātus (ab in agere) odgnati (odganjati): Cypr.