Franja

Zadetki iskanja

  • jâd m
    1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
    2. težava: to mi zadaje mnogo jada
    3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
    4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
    5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a
  • jagoda samostalnik
    1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eper
    jagode cvetijo ▸ virágzik az eper
    nasad jagod ▸ eperültetvény
    sadike jagod ▸ eperpalánta
    sorta jagod ▸ eperfajta
    sajenje jagod ▸ eperültetés
    plodovi jagod ▸ epertermés
    gredica z jagodami ▸ eperágyás
    Povezane iztočnice: vrtna jagoda

    2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszem
    zrele jagode ▸ érett eperszemek, kontrastivno zanimivo érett eper
    sočne jagodekontrastivno zanimivo nedvdús eper, kontrastivno zanimivo lédús eper
    sladke jagode ▸ édes eperszemek, kontrastivno zanimivo édes eper
    slastne jagode ▸ zamatos eperszemek, kontrastivno zanimivo zamatos eper
    sveže jagode ▸ friss eperszemek, kontrastivno zanimivo friss eper
    zamrznjene jagodekontrastivno zanimivo fagyasztott eper
    rdeče jagodekontrastivno zanimivo pirosló eper
    jagode s smetanokontrastivno zanimivo tejszínes eper
    jagode zorijo ▸ érik az eper
    jagode dozorijo ▸ megérik az eper
    nabirati jagode ▸ epret szed
    pridelovati jagode ▸ epret termel
    zobati jagode ▸ epret majszol
    obiranje jagod ▸ eperszedés
    pridelava jagod ▸ epertermesztés
    pridelovalec jagod ▸ epertermelő
    okus jagod ▸ eperíz
    košarica jagod ▸ egy kosár eper
    marmelada iz jagod ▸ eperlekvár
    sok iz jagod ▸ eperszörp
    Povezane iztočnice: vrtna jagoda

    3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyó
    bezgove jagode ▸ bodzabogyó
    grozdne jagode ▸ erdei bogyó
    ribezove jagode ▸ ribizlibogyó, ribiszkebogyó
    brinove jagode ▸ borókabogyó
    jagode borovnic ▸ áfonyabogyó
    češminove jagode ▸ borbolyabogyó
    šipkove jagodekontrastivno zanimivo csipkebogyó
    pimentove jagode ▸ szegfűborsbogyók
    Plodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
    Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
    Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

    4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szem
    steklene jagode ▸ üveggyöngyök
    jagode na rožnem vencu ▸ rózsafüzér gyöngyei, rózsafüzér szemei
    Ogrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.
  • jȁmačno prisl. gotovo, zanesljivo, zares: naroda će jamačno još više doći gotovo bo prišlo še več ljudi
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • jamarstvo samostalnik
    (raziskovanje jam) ▸ barlangkutatás, barlangászat
    V prostem času se aktivno ukvarja z jamarstvom in padalstvom. ▸ Szabadidejében aktívan barlangászik és ejtőernyőzik.
    Jamarstvo in speleologija sta ga še posebno zanimala. ▸ A barlangászat és a barlangtan különösen érdekelte.
  • jamás nikdar, nikoli; sploh kdaj

    (jamás) por jamás, nunca jamás, jamás de los jamáses nikoli več, še v sanjah ne
    por siempre jamás za vedno
    ¿has visto jamás un caso parecido¿ si (sploh) kdaj videl tak primer?
  • jasniti se povratni glagol
    1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztul
    nebo se jasni ▸ kiderül az ég
    jasniti se od severozahoda ▸ északnyugat felől kiderül az ég
    V sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

    2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
    Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
    Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

    3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a kép
    misli se jasnijo komu ▸ kitisztulnak a gondolatai
    slika se jasni komu ▸ összeáll a kép előtte
    Začelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

    4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivoelvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jön
    nebo se jasni komu ▸ kezd egyenesbe jönni, kitisztul felette az ég
    obzorja se jasnijo komu ▸ kitisztul a láthatár
    Odnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
    Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
    Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

    5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz
    obraz se jasni komu ▸ felderül az arca
    čigav obraz se jasni ▸ földerül az arca
    "Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”
  • jemand nekdo, in verneinten Sätzen: nihče; kdo, jemand anders kdo drug; sonst jemand še kdo, še kdo drug
  • jetzt sedaj, zdaj; bis jetzt do sedaj, doslej; erst jetzt šele sedaj; noch jetzt še sedaj; gleich jetzt ravno zdaj; jetzt eben ravnokar; jetzt oder nie sedaj ali nikoli; in Fragesätzen : neki (wo habe ich jetzt das gelassen kje neki ...)
  • job1 [džɔb] samostalnik
    delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
    pogovorno zadeva
    pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
    ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
    tisk akcidenčni tisk

    ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
    job order naročilo za delo
    job production izgotovitev posamičnega dela
    job specification opis dela
    job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
    job classification poklicna razvrstitev
    job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
    job evaluation (ali rating) ocenitev dela
    job rotation rotacija delovnih mest
    on the job training izobrazba na delovnem mestu
    odd jobs priložnostna dela
    bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
    a good job (too) (res) sreča
    by the job na akord, od kosa plačano delo
    job time čas za delo na akord
    job wage plačilo za delo na akord
    out of a job brezposeln
    job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
    bank job bančni rop
    what a job! to je obupno!
    it was quite a job bila je res težka stvar
    to make a good job of it delo res dobro opraviti
    to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
    to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
    to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
    to know one's job razumeti stvar
    it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
    to be on the job pridno delati, paziti
    this is not everybody's job to delo ni za vsakega
    to pull a job zagrešiti zločin
    to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
    a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
    ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
    ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava
  • joindre* [žwɛ̃dr] verbe transitif združiti, spojiti, zvezati; dodati, pridati; priklopiti; dohiteti, doseči; verbe intransitif zapirati se (okno, vrata), tesno se prilegati (obleka)

    joindre les mains skleniti roke
    joindre les deux bouts (familier, figuré) ravno še shajati (z denarjem)
    joignez à cela que ... k temu pride še to, da ...
    j'ai essayé de le joindre par téléphone skušal sem ga doseči telefonično
    la porte joint mal vrata se slabo zapirajo
    se joindre à quelqu'un, quelque chose pridružiti se komu, čemu
    se joindre pour quelque chose povezati se (skupaj) za kaj
  • joint, e [žwɛ̃, t] adjectif pridružen, združen, spojen, sklenjen, povezan, pridan

    ci-joint v prilogi
    joint à cela que ... k temu pride (še) to, da ...
    pièces féminin pluriel jointes priloge
    les mains jointes sklenjenih rok
    sauter à pieds joints skočiti hkrati z obema nogama
  • jot1 [džɔt] samostalnik
    pičica, malenkost

    not a jot še za joto ne, niti najmanj
    not to care a jot požvižgati se na kaj
  • joue [žu] féminin lice

    joue enflée oteklo, debelo lice
    en joue! (militaire) pomeri!
    se caler les joues (populaire) nabasati se z jedjo
    coucher, mettre, tenir quelqu'un en joue (po)meriti (s puško) na koga
    embrasser quelqu'un sur les joues poljubiti koga na lice
    tendre l'autre joue (figuré) nastaviti še drugo lice, izpostaviti se še drugim žalitvam
    donner à quelqu'un sur la joue komu eno prisoliti
  • jùče, jùčēr prisl. včeraj: čovjek od juče človek, ki si še ni ustvaril imena
  • jump1 [džʌmp] samostalnik
    skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
    ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek

    sleng the jumps delirium tremens
    jump area padalčev doskočni cilj
    šport high jump skok v višino
    šport broad (ali long) jump skok v daljino
    šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
    šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
    šport pole jump skok s palico
    šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
    ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
    to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
    to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
    to make (ali take) a jump skočiti
    figurativno by jumps skokovito
    to take the jump preskočiti oviro
    jump in production hiter porast produkcije
    to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
    not by a long jump še zdaleč ne
    ameriško from the jump od začetka
  • jurišen pridevnik
    1. (o vojaškem napadu) ▸ roham
    jurišni bataljon ▸ rohamzászlóalj
    jurišna podmornicakontrastivno zanimivo támadó tengeralattjáró
    jurišna četa ▸ rohamszázad
    jurišni oddelek ▸ rohamosztag
    jurišna enota ▸ rohamegység
    Pred izvedbo vsake jurišne akcije posadka načrtuje misijo ali posodobi obstoječo podlago za napad. ▸ Minden rohamakció előtt a legénység megtervezi a küldetést vagy frissíti az adott támadási tervet.
    Povezane iztočnice: jurišni helikopter, jurišna puška, jurišno letalo

    2. (o agresivnem vedenju) ▸ roham
    Glede na to, koliko denarja prinesejo tožbe, si je večina odvetniških pisarn omislila zasebne skupine jurišnih odvetniških specialcev, ki prihitijo na kraj nesreče še pred policijo. ▸ Tekintettel arra, mennyi pénzt hoznak a jogi keresetek, a legtöbb ügyvédi iroda magán rohamügyvéd-specialistákat alkalmaz, akik még a rendőrök előtt kiérnek a baleset helyszínére.
    Z jurišnim korakom jo je mahnil v jedilnico. ▸ Rohamléptekkel sietett az ebédlőbe.
  • jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do

    il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
    jusqu'à do
    jusqu'à la mort do smrti
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
    jusqu'à quel point kako daleč
    jusqu'à présent doslej
    jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
    jusqu'aujourd'hui do danes
    du matin jusqu'au soir od jutra do večera
    jusque et y compris do vključno
    jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
    jusqu'ici do sem, doslej
    jusque-là do tja, dotlej
    jusqu'où do kod, kako daleč
    aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
    il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
    j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
    être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
    jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne
  • justesse [žüstɛs] féminin pravilnost, točnost, natančnost

    avec justesse točno
    de justesse toliko da še, komaj
    je l'ai évité de justesse malo je manjkalo, pa bi ga bil srečal
    il a attrapé de justesse l'autobus toliko, da je še ujel avtobus
    justesse de pensée logično mišljenje
    justesse du tir gotovost v pogoditvi cilja
  • jútri tomorrow, arhaično on the morrow

    do jútri till tomorrow
    jútri zjutraj, jútri dopoldne tomorrow morning
    jútri popoldne tomorrow afternoon
    jútri zvečer (ponoči) tomorrow evening (night)
    jútri teden (dva tedna, 14 dni) tomorrow week (fortnight)
    jútri je nedelja tomorrow is Sunday
    jútri je tudi še en dan (figurativno) tomorrow will be time enough
    na svidenje jútri! goodbye till tomorrow!