jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a
Zadetki iskanja
- jagoda samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eperjagode cvetijo ▸ virágzik az epernasad jagod ▸ eperültetvénysadike jagod ▸ eperpalántasorta jagod ▸ eperfajtasajenje jagod ▸ eperültetésplodovi jagod ▸ epertermésgredica z jagodami ▸ eperágyásPovezane iztočnice: vrtna jagoda
2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszemzrele jagode ▸ érett eperszemek, kontrastivno zanimivo érett epersočne jagode ▸ kontrastivno zanimivo nedvdús eper, kontrastivno zanimivo lédús epersladke jagode ▸ édes eperszemek, kontrastivno zanimivo édes eperslastne jagode ▸ zamatos eperszemek, kontrastivno zanimivo zamatos epersveže jagode ▸ friss eperszemek, kontrastivno zanimivo friss eperzamrznjene jagode ▸ kontrastivno zanimivo fagyasztott eperrdeče jagode ▸ kontrastivno zanimivo pirosló eperjagode s smetano ▸ kontrastivno zanimivo tejszínes eperjagode zorijo ▸ érik az eperjagode dozorijo ▸ megérik az epernabirati jagode ▸ epret szedpridelovati jagode ▸ epret termelzobati jagode ▸ epret majszolobiranje jagod ▸ eperszedéspridelava jagod ▸ epertermesztéspridelovalec jagod ▸ epertermelőokus jagod ▸ eperízkošarica jagod ▸ egy kosár epermarmelada iz jagod ▸ eperlekvársok iz jagod ▸ eperszörpPovezane iztočnice: vrtna jagoda
3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyóbezgove jagode ▸ bodzabogyógrozdne jagode ▸ erdei bogyóribezove jagode ▸ ribizlibogyó, ribiszkebogyóbrinove jagode ▸ borókabogyójagode borovnic ▸ áfonyabogyóčešminove jagode ▸ borbolyabogyóšipkove jagode ▸ kontrastivno zanimivo csipkebogyópimentove jagode ▸ szegfűborsbogyókPlodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.
4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szemsteklene jagode ▸ üveggyöngyökjagode na rožnem vencu ▸ rózsafüzér gyöngyei, rózsafüzér szemeiOgrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült. - jȁmačno prisl. gotovo, zanesljivo, zares: naroda će jamačno još više doći gotovo bo prišlo še več ljudi
- jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli
ne ... jamais nikoli, nikdar
jamais plus nikdar več
à (tout) jamais, pour jamais za vedno
au grand jamais prav nikoli (več)
jamais de la vie prav nikoli
si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli - jamarstvo samostalnik
(raziskovanje jam) ▸ barlangkutatás, barlangászat
V prostem času se aktivno ukvarja z jamarstvom in padalstvom. ▸ Szabadidejében aktívan barlangászik és ejtőernyőzik.
Jamarstvo in speleologija sta ga še posebno zanimala. ▸ A barlangászat és a barlangtan különösen érdekelte. - jamás nikdar, nikoli; sploh kdaj
(jamás) por jamás, nunca jamás, jamás de los jamáses nikoli več, še v sanjah ne
por siempre jamás za vedno
¿has visto jamás un caso parecido¿ si (sploh) kdaj videl tak primer? - jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulnebo se jasni ▸ kiderül az égjasniti se od severozahoda ▸ északnyugat felől kiderül az égV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.
2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.
3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képmisli se jasnijo komu ▸ kitisztulnak a gondolataislika se jasni komu ▸ összeáll a kép előtteZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.
4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönnebo se jasni komu ▸ kezd egyenesbe jönni, kitisztul felette az égobzorja se jasnijo komu ▸ kitisztul a láthatárOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.
5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve leszobraz se jasni komu ▸ felderül az arcačigav obraz se jasni ▸ földerül az arca"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.” - jemand nekdo, in verneinten Sätzen: nihče; kdo, jemand anders kdo drug; sonst jemand še kdo, še kdo drug
- jetzt sedaj, zdaj; bis jetzt do sedaj, doslej; erst jetzt šele sedaj; noch jetzt še sedaj; gleich jetzt ravno zdaj; jetzt eben ravnokar; jetzt oder nie sedaj ali nikoli; in Fragesätzen : neki (wo habe ich jetzt das gelassen kje neki ...)
- job1 [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk
ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava - joindre* [žwɛ̃dr] verbe transitif združiti, spojiti, zvezati; dodati, pridati; priklopiti; dohiteti, doseči; verbe intransitif zapirati se (okno, vrata), tesno se prilegati (obleka)
joindre les mains skleniti roke
joindre les deux bouts (familier, figuré) ravno še shajati (z denarjem)
joignez à cela que ... k temu pride še to, da ...
j'ai essayé de le joindre par téléphone skušal sem ga doseči telefonično
la porte joint mal vrata se slabo zapirajo
se joindre à quelqu'un, quelque chose pridružiti se komu, čemu
se joindre pour quelque chose povezati se (skupaj) za kaj - joint, e [žwɛ̃, t] adjectif pridružen, združen, spojen, sklenjen, povezan, pridan
ci-joint v prilogi
joint à cela que ... k temu pride (še) to, da ...
pièces féminin pluriel jointes priloge
les mains jointes sklenjenih rok
sauter à pieds joints skočiti hkrati z obema nogama - jot1 [džɔt] samostalnik
pičica, malenkost
not a jot še za joto ne, niti najmanj
not to care a jot požvižgati se na kaj - joue [žu] féminin lice
joue enflée oteklo, debelo lice
en joue! (militaire) pomeri!
se caler les joues (populaire) nabasati se z jedjo
coucher, mettre, tenir quelqu'un en joue (po)meriti (s puško) na koga
embrasser quelqu'un sur les joues poljubiti koga na lice
tendre l'autre joue (figuré) nastaviti še drugo lice, izpostaviti se še drugim žalitvam
donner à quelqu'un sur la joue komu eno prisoliti - jùče, jùčēr prisl. včeraj: čovjek od juče človek, ki si še ni ustvaril imena
- jump1 [džʌmp] samostalnik
skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek
sleng the jumps delirium tremens
jump area padalčev doskočni cilj
šport high jump skok v višino
šport broad (ali long) jump skok v daljino
šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
šport pole jump skok s palico
šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
to make (ali take) a jump skočiti
figurativno by jumps skokovito
to take the jump preskočiti oviro
jump in production hiter porast produkcije
to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
not by a long jump še zdaleč ne
ameriško from the jump od začetka - jurišen pridevnik
1. (o vojaškem napadu) ▸ rohamjurišni bataljon ▸ rohamzászlóaljjurišna podmornica ▸ kontrastivno zanimivo támadó tengeralattjárójurišna četa ▸ rohamszázadjurišni oddelek ▸ rohamosztagjurišna enota ▸ rohamegységPred izvedbo vsake jurišne akcije posadka načrtuje misijo ali posodobi obstoječo podlago za napad. ▸ Minden rohamakció előtt a legénység megtervezi a küldetést vagy frissíti az adott támadási tervet.
Povezane iztočnice: jurišni helikopter, jurišna puška, jurišno letalo
2. (o agresivnem vedenju) ▸ roham
Glede na to, koliko denarja prinesejo tožbe, si je večina odvetniških pisarn omislila zasebne skupine jurišnih odvetniških specialcev, ki prihitijo na kraj nesreče še pred policijo. ▸ Tekintettel arra, mennyi pénzt hoznak a jogi keresetek, a legtöbb ügyvédi iroda magán rohamügyvéd-specialistákat alkalmaz, akik még a rendőrök előtt kiérnek a baleset helyszínére.
Z jurišnim korakom jo je mahnil v jedilnico. ▸ Rohamléptekkel sietett az ebédlőbe. - jusque, (poétique) jusques [žusk(ə)] préposition do, tja do
il fouilla partout et regarda jusque sous le lit prebrskal je vse in pogledal celó pod posteljo
jusqu'à do
jusqu'à la mort do smrti
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega, do preklica
jusqu'à quel point kako daleč
jusqu'à présent doslej
jusqu'à quand doklej, kako dolgo še
jusqu'aujourd'hui do danes
du matin jusqu'au soir od jutra do večera
jusque et y compris do vključno
jusqu'en ces dernières années še v zadnjih letih
jusqu'ici do sem, doslej
jusque-là do tja, dotlej
jusqu'où do kod, kako daleč
aimer jusqu'à ses ennemis ljubiti celó svoje sovražnike
il alla jusqu'à dire que ... on je celó rekel, da ...
j'en ai jusque là (familier) tega imam že čez glavo dovolj
être enfoncé jusqu'au cou dans quelque chose (figuré) biti do vratu v kaki stvari
jusqu'à ce que do trenutka ko; dokler ne - justesse [žüstɛs] féminin pravilnost, točnost, natančnost
avec justesse točno
de justesse toliko da še, komaj
je l'ai évité de justesse malo je manjkalo, pa bi ga bil srečal
il a attrapé de justesse l'autobus toliko, da je še ujel avtobus
justesse de pensée logično mišljenje
justesse du tir gotovost v pogoditvi cilja - jútri tomorrow, arhaično on the morrow
do jútri till tomorrow
jútri zjutraj, jútri dopoldne tomorrow morning
jútri popoldne tomorrow afternoon
jútri zvečer (ponoči) tomorrow evening (night)
jútri teden (dva tedna, 14 dni) tomorrow week (fortnight)
jútri je nedelja tomorrow is Sunday
jútri je tudi še en dan (figurativno) tomorrow will be time enough
na svidenje jútri! goodbye till tomorrow!