Franja

détour, detour [déituə, ditúə] samostalnik
ovinek; obvoz

to make a détour iti po ovinku, peljati se po obvozu

detrás zadaj, nazaj; potem; za hrbtom

estar detrás biti v bližini
de detrás od zadaj
ir detrás slediti, zadaj iti
detrás de zadaj za
detrás de ti za teboj

deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
deuil national narodno žalovanje
jour masculin de deuil dan žalovanja
vêtement masculin de deuil žalna obleka
ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
(figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
quitter le deuil odložiti žalno obleko
il a eu un deuil imel je smrten primer v družini

devant¹ [dəvɑ̃] préposition pred (krajevno, vieilli časovno); nasproti; figuré vpričo; adverbe spredaj, naprej

de devant izpred
au-devant (de) naproti
par-devant spredaj; pred, v prisotnosti, vpričo
par-devant notaire pred notarjem, v prisotnosti notarja
ci-devant tu zgoraj (v članku)
ci-devant masculin bivši plemič (za časa Revolucije)
aller droit devant soi iti naravnost naprej (brez strahu pred zaprekami)
aller au-devant de quelqu'un iti komu naproti
aller au-devant du danger izpostavljati se nevarnosti
aller au-devant des désirs de quelqu'un izpolniti komu želje, preden jih le-ta izrazi
s'en aller les pieds devant (figuré) umreti
avoir du temps, de l'argent devant soi imeti (še) dovolj časa, denarja
être Gros-Jean comme devant toliko vedeti kot prej, nič pametnejši ne biti, ne se spametovati
passez devant pojdite naprej (kot prvi)!
sens masculin devant derrière narobe (obrnjen)
sens devant dimanche (familier) v neredu

développement [devlɔpmɑ̃] masculin razvoj, razvitje, odvitje, odmotanje; razvijanje (tudi photographie); rast, napredovanje, napredek; prestava (pri biciklu)

développement d'un colis odmotanje, razpakiranje paketa
développement du commerce razvoj trgovine
développement des prix razvoj, porast cen
entrer dans les développements superflus iti v odvečne posameznosti

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati

se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
se dévouer à la science posvetiti se znanosti
se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no!

dežêla country; land; province

na dežêli in the country
na dežêlo to the country
deveta dežêla fairyland, land of milk and honey, Cockaigne, wonderland, lotusland, land of plenty
obljubljena dežêla the Promised Land
dežêla podpisnica signatory country
dežêla v razvoju developing country, underdeveloped country
sveta dežêla the Holy Land
hiša na dežêli country house, villa, (manjša) cottage, country home
dežêla, v kateri se cedita med in mleko a land flowing with milk and honey
življenje kot v deveti dežêli a life of idleness and luxury
iti na dežêlo to go on a trip to the country
tuje dežêle foreign countries
preseliti se na dežêlo to move to the country
iti v krtovo dežêlo (figurativno) to die
živeti na dežêli to live in the country

dežêla pays moški spol , campagne ženski spol , région ženski spol , contrée ženski spol , province ženski spol

na deželi à la campagne
dežela mrtvih royaume moški spol des ombres
v krtovo deželo iti casser sa pipe, aller manger les pissenlits par la racine, familiarno claboter, clamecer, passer l'arme à gauche
deveta dežela pays moški spol de cocagne, Eldorado moški spol
obljubljena dežela terre ženski spol promise
Sveta dežela la Terre Sainte
matična dežela mère-patrie ženski spol, métropole ženski spol
vinorodna dežela pays moški spol viticole (ali vinicole, de vignobles)

dežêla (-e) f

1. paese; terra:
gorata dežela paese montuoso
domača dežela patria, madrepatria
tuja dežela paese straniero; estero
agrarna dežela paese agricolo
alpska dežela paese alpino
rojstna dežela paese di nascita
pravljična dežela paese di fiaba
sanjska dežela paese dei sogni
dežela izvoznica, uvoznica paese esportatore, importatore
sosednja dežela paese vicino
dežela upnica paese creditore
sredozemska dežela paese mediterraneo
tretja dežela paese terzo
zalivska dežela paese del Golfo
matična dežela paese d'origine
obljubljena dežela terra promessa (tudi pren.)
Sveta dežela Terra Santa
dežela tisočerih jezer paese dei mille laghi
dežela vzhajajočega sonca terra del Sol Levante
južne dežele paesi del Sud
prekomorske dežele terre d'oltremare
tropske dežele tropici
dežele v razvoju paesi in via di sviluppo

2. (pokrajinska enota) regione; provincia; (v Nemčiji) Land:
dežela Furlanija-Julijska krajina regione Friuli-Venezia Giulia

3. (področje zunaj večjih mest) campagna, contado:
živeti na deželi vivere in campagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nekaj gnilega je v deželi Danski c'è del marcio in Danimarca
pren. iti v krtovo deželo tirare le cuoia
ekon. beg z dežele fuga dalle campagne
hist. habsburške dedne dežele terre ereditarie degli Asburgo

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

Dienstweg, der, uradna pot; auf dem Dienstweg po uradni poti; den Dienstweg einhalten držati se uradne poti, iti skozi vse instance

dìm (díma) m

1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

dimenticanza f

1. pozaba, pozabljenje:
andare, cadere in dimenticanza iti v pozabo

2. pozabljivost; raztresenost; nemarnost, napaka:
dimenticanza imperdonabile nedopustna nemarnost

dimenticatoio m (pl. -oi) šalj. pozaba:
andare, cadere nel dimenticatoio iti v pozabo
porre nel dimenticatoio pozabiti

dine [dain] neprehodni glagol & prehodni glagol
kositi, večerjati; gostiti s kosilom ali večerjo

to dine on imeti za kosilo ali večerjo
to dine with Duke Humphrey ne imeti nič jesti, stradati
to dine off (ali on) cold meat imeti za kosilo (večerjo) hladno meso
to dine with s.o. jesti pri kom
to dine out kositi zunaj doma; sleng iti lačen spat

direzione f

1. smer:
andare nella stessa direzione iti v isto smer
in direzione di proti
in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu

2. pren. smer, usmerjenost

3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
andare in direzione iti na upravo

diritto¹

A) agg.

1. raven:
strada diritta ravna cesta

2. pokončen:
alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

3. desni (del telesa):
lato diritto desna stran

4. pravi; pošten, dober:
la diritta via prava pot

B) avv.

1. nasproti

2. naravnost (tudi pren.):
andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

C) m

1. lice, prava, prednja stran:
il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

2. tekstil prednja stran

3. šport direktni udarec (pri tenisu)

dírka race; racing

avtomobilska dírka motor race
avtomobilske dírke motor racing
kolesarska dírka cycle race
kolesarske dírke cycling
konjska dírka horse race
konjske dírke racing, the races
iti na dírke to go to the races, to go to race meetings
prisostvovati konjskim dírkam to go to horse-race meetings, to be a racegoer
udeležiti se dírke to compete (ali to take part) in a race
konjska dírka brez zaprek flat race