Franja

Zadetki iskanja

  • cvokòtavica ž mrzlica s šklepetanjem, trešljika
  • cvŕtje s i cvrtje s kajgana, cvrće, jelo od prženih jaja
  • cyathissō -āre (-) (gr. κυαϑίζω) čaše s ciatom (korcem) polniti, točiti, natakati: Pl., Macr.
  • cybiosactēs -ae, m (gr. κυβιοσάκτης) trgovec s slanimi ribami, vzdevek cesarja Vespazijana: Suet.
  • cyclotourisme [-turism] masculin potovanje s kolesom
  • Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

    I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

    1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

    2. adj.
    a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
    b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
    c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

    II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

    III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.
  • cynodōn -ōntis, m f (gr. κυνόδων) pasjezob, s pasjimi zobmi, s pasjimi čekani: Isid.
  • Cythnos (Cythnus) -ī, f (Κύϑνος) Kitna (Citna), otok v Kikladih jugovzhodno od Atike, s toplicami: L., O., T. idr. Od tod adj. Cythnius 3 kitenski (citenski), s Kitne (Citne): Timanthes Q.
  • čȁdeša ž koza s temno dlako
  • čȁdonja m, čádonja m vol s temno dlako, čadež, sajè
  • čàdulja ž krava s temno dlako, čada
  • čȁklja ž, čáklja ž (madž. csákya)
    1. drog s kavljem za privlačenje čolnov, za dviganje predmetov iz vode
    2. natič, fižolovka, kol v vinogradu
    3. trnokop
    4. krak sidra
  • čàkljār -ára m čolnar, ki ravna z drogom s kavljem
  • čàkmak m (t. čakmak)
    1. ognjilo: polako je kresao čakmak o kremen
    2. vrv, s katero se veže jambor k ladji
  • čàkšire čȁkšīrā ž mn. (t. čakšyr)
    1. hlače po turški modi, s širokim "turoma" in tesnimi hlačnicami, zapetimi ob strani
    2. nad koleni široke, navzdol pa ozke hlače: jahaće čakšire, oficirske čakšire
    3. hlače sploh
  • čampàra ž, rod. mn. čampárā (t. čalpara, perz.)
    1. žvalna verižica
    2. vrsta godala, s katerim se izvaja žvenkljanje: čuju se ćemaneta, pište zurle, zveckajn -e
  • čȁndra ž dial. kdor s prošnjami nadleguje, mori, sitnari
  • čàndrati -ām dial. s prošnjami nadlegovati, moriti, sitnariti
  • čàngura ž dial. glasbilo s strunami
  • čaprazdivániti -dìvānīm
    1. klanjati se
    2. pogovarjati se s kom in ga zabavati, dobrikati se komu