Franja

poúk lesson (s pl); school; instruction

imeti poúk to have lessons
prisostvovati poúku to attend classes
to naj ti bo v poúk let this be a lesson to you
imam poúk do enajstih I have lessons till eleven o'clock
poúk se bo začel 1. septembra the school meets on September 1st
neopravičeno izostati od poúka to play truant, to stay away from school, ZDA to play hooky; to cut school
danes ni poúka there is no school today
poúka je konec school is over

poúk (-a) m

1. insegnamento; scuola; lezioni:
pouk v maternem jeziku insegnamento nella lingua materna

2. insegnamento; ammaestramento; monito; morale:
to naj ti bo v pouk ciò ti serva di lezione
pravni pouk rimedio giuridico
šol. dopisno šolanje, dopisno izobraževanje insegnamento per corrispondenza
popoldanski pouk lezioni di pomeriggio
dopolnilni pouk ripetizioni; corsi di aggiornamento

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

pourceau [purso] masculin prašič (tudi figuré)

pourceau d'Epicure oseba, ki se valja v čutnih nasladah
bâfrer comme un pourceau žreti ko prašič
jeter des perles aux pourceaux (figuré) metati bisere prašičem; da(ja)ti komu stvari, ki jih ne zna ceniti
étable féminin à pourceaux (figuré) svinjak

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

povédati to tell; to say

povedali so mi tako I was told so
nekaj ti bom povedal (izdal) I'll tell you what
povédati svoje ime to give one's name
ne povej nikomur o mojem prihodu! don't tell anyone I've come
med nama povedano (pogovorno) between you and me (and the gatepost)
česa (kaj) ne poveste! you don't say!, you can't be serious!
komu to poveste (pravite)! you're telling me!
povédati resnico to tell the truth
povédati (reči) geslo to give the password
povej to obzirno! (žargon) put it gently!
to veliko pové that says a great deal, that tells its own tale

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povédati decir

povedati komu svoje mnenje fam decir a alg cuatro verdades
ne da se povedati (je neverjetno) es increíble, es inaudito
kaj vsega (česa) ne poveste? ¿qué cosas (más raras) dice usted?
odkrito povedano dicho con franqueza
med nami povedano dicho sea entre nosotros
ti to nič ne pove? ¿no te dice nada eso?
s tem je vse povedano con eso está dicho todo

povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
dati povod za donner prise à, donner sujet à
dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires

pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

prae-mordeō -ēre -mordī -morsum (prae in mordēre)

1. spredaj ugrizniti v kaj: linguam Lucan., proiectos Sen. ph.

2. spredaj odgrizniti; metaf.: aliquid ex aliquo Iuv. „odščipa(va)ti“ = utrga(va)ti komu kaj.

Opomba: Cj. plpf. praemorsisset: idem Plautus in Trigeminis neque „praememordisse“ [neque „praemomordisse“] dicit, sed „praemorsisse“: nisi fugissem inquit medium, credo, praemorsisset Pl. ap. Gell.

praestō¹, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.

prae-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (prae in sūmere)

1. prej (si) vzeti (jemati), prej prevze(ma)ti: praesumptum diadema Cl.; occ.
a) prej zauži(va)ti: domi dapes O., praesumendo remedia munierat corpus T.
b) prej sne(ma)ti, prej (o)lupiti: pomorum quaedam … torrida praesumpto tegmine Cael.; metaf. prej uži(va)ti, prej (za)čutiti, prej storiti (delati), prej izvršiti (izvrševati), prej opraviti (opravljati), prej (po)rabiti, prej poseči (posegati) po čem: Vitellius fortunam principatūs inerti luxu praesumebat T., gaudium, laetitiam Plin. iun., supplicium in malos T., tempus sementibus Plin. čas prebi(ja)ti, tempus praesumitur Q. je prej porabljen, ingenium iudicio praesumitur Q. je močnejši kot razsodnost.

2. metaf.
a) prej si (za)misliti, vnaprej pomisliti (pomišljati), vnaprej razmisliti (razmišljati, razmišljevati), prej si predstaviti (predstavljati), predpostaviti (predpostavljati), prej si predočiti (predočevati), prej se zavesti (zavedati), domnevati, domišljati si, pričakovati: Sen. ph. idr., ut animo praesumpserat Val. Max., eo graviorem sub magno duce militiam Iust., populus fortunam utriusque praesumeret T., spe praesumite bellum V. predočujte si vojne upe, multa temere sperata atque praesumpta Aur. mnoge smele nade in domneve, praesumpta opinio Q. preusvojeno (vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, praesumpta suspicio Q. preusvojen (vnaprej izoblikovan) sum; z dvojnim acc.: se innocentem Ap.; z ACI: Val. Max., Aur. idr., praesumptum habeant, quotiens fugas et caedes iussit princeps, totiens grates deis actas T., praesumptum est … Icti. obstaja predsodek, da … ; v pass. z NCI: suspectus esse praesumitur, quod … Paul. (Dig.).
b) abs. (preveč) drzen biti, preveč drzniti se, predrzen biti, preveč si upati: in medio magnatorum non praesumas Vulg.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

práti (perilo) to wash, to launder, (lase) to shampoo

da(ja)ti prat (svoje) perilo v pralnico to send one's washing to the laundry
kje si daješ prat perilo? where do you get (ali have) your washing done?
ona pere za nas she does our washing
ona pere (hodi prat) za druge she does other people's washing
to blago se dobro pere this material washes well

práv just, right; (zelo) very

práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning

práv correctamente; bien; como es debido

imeti prav tener razón
dati komu prav dar la razón a alg
dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
meni je prav me parece bien
če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
že prav! ¡ya está bien!
če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
sem prav slíšal? ¿he oído bien?
prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia