Franja

odstrúgnuti òdstrūgnēm odstružiti; ekspr. popihati jo

odvléči (-vléčem)

A) perf.

1. trascinare, portare via:
težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi

2. andarsene

Odyssēa -ae, f

1. Odiséja (gr. Ὀδύσσεια) Homerjeva pesnitev o Odisejevih dogodivščinah na poti na rodno Itako: O., Aus.; tudi lat. prevod te pesnitve (prevedel jo je Livij Andronik): Ci., Gell. — Mlajša soobl. Odyssīa -ae, f: Varr., Sen. ph., Petr.

2. rt na jugovzhodni Siciliji blizu Pahina: esse naves in portu Odysseae Ci.

Oenōnē -ēs, f (Οἰνώνη) Ojnóna

1. frigijska nimfa, hči rečnega boga Kebrena, ljubica Parisa, ki jo je nazadnje zapustil: O., Suet.

2. drugo ime za otok Ajgina: Plin.

officinal, e, aux [ɔfisinal, no] adjectif zdravilen

plante féminin officinale rastlina, ki jo uporabljajo v lekarnah

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

ogrêbsti écorcher, égratigner, griffer ; (rahlo) érafler, érailler ; medicina excorier ; (praskati) racler ; (osuti) butter

mačka ga je ogrebla la chatte l'a griffé (ali égratigné)
veja jo je ogrebla po obrazu la branche lui a égratigné (ali éraflé) le visage
ogrebsti pepel, žerjavico racler les cendres, la braise
ogrebsti krompir butter les pommes de terre

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

olúpati òlūpām razbiti: tamo leže posude s olupanim emajlom; gubite mi se s očiju i vi i vaša kokoš, inače ću vam je olupati o glavurdu vam jo bom treščil v bučo; popravljati u sudaru olupana kola

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

onkocerkiaza samostalnik
medicina (bolezen) ▸ Onchocerciasis, folyami vakság
Onkocerkiaza, znana tudi kot rečna slepota, je bolezen, ki jo povzroča okužba z zajedavcem, črvom Onchocerca volvulus. ▸ Az Onchocerciasis, amely folyami vakság néven is ismert, az Onchocerca volvulus parazita féreg által okozott betegség.
Sopomenke: rečna slepota

oponašati glagol
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímelZnal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.

2. (privzemati navade) ▸ utánozOtroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.

3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki.

opraš|evati (-ujem) oprašiti rastlinstvo, botanika bestäuben
rastlina, ki jo oprašujejo nočni metulji/ptiči/čmrlji/metulji/netopirji die Nachtfalterblume/Vogelblume/Hummelblume/Falterblume/Fledermausblume

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

Orbōna -ae, f Orbóna, boginja tistih, ki so bili brez otrok; na pomoč so jo klicali starši, ki so izgubili otroke in so si jih znova želeli: Ci., Plin. — Soobl. Orbāna -ae, f Orbána: Arn., Tert.

organ² moški spol (-a …) das Organ, die Behörde (državni Staatsorgan, Staatsbehörde, kolegijski Kollegialorgan, kontrolni Kontrollorgan, mejni kontrolni Grenzkontrollorgan, nadrejeni Dienstbehörde, nadzorni Aufsichtsorgan, Aufsichtsbehörde, občinski Gemeindebehörde, odločujoči [Beschlußorgan] Beschlussorgan, oblasti Machtorgan, službeni nadzorni Dienstaufsichtsorgan, sodni Gerichtsbehörde, upravni Verwaltungsbehörde, višji Oberbehörde, vodstveni Führungsorgan, vojaški upravni Militärbehörde)
poslovodni organ geschäftsführendes Organ, der Geschäftsführer
pravosodni organ Organ der Rechtsprechung
skrbstveni organ das Vormundschaftsgericht, die Vormundschaftsbehörde
zakonodajni organ gesetzgebende Körperschaft
organi javne varnosti množina die Sicherheitspolizei
odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo njeni organi die Organhaftpflicht

Ōrīōn¹ -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ὠρίων) Oríon, lovec iz Hirije v Bojotiji, ki ga je Diana usmrtila, ker jo je hotel posiliti; po svoji smrti je bil postavljen na nebo kot ozvezdje, ki prinaša ob vzhodu (ob poletnem kresu) in zahodu (ob zimskem kresu) vihre in dež: O., V., H., Hyg., Lact. idr.

Opomba: Pesniki poljubno skrajšujejo dolžine v tej besedi, tako da se bere tudi Ŏrīōn, Ŏrīōnis, Ŏrīŏnis, Ōrĭŏnis.

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

Ōrīthy͡ia -ae, acc. -an, f (Ὠρείϑυια) Oritíja

1. hči atenskega kralja Erehteja; Severu (Boreās), ki jo je ukradel, je rodila Zeta in Kalaja: Ci., O., V., Pr., Sil., Hyg.

2. amazonska kraljica: Iust.