Franja

Zadetki iskanja

  • zèbre [zɛbrə] masculin zebra; populaire čudak, posebnež, tip

    courir, filer comme un zèbre zelo hitro teči
  • zelenjavar samostalnik
    1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
    Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

    2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
    Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

    3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedkanövényevő
    Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. venire a mancare, mancare:
    zmanjkati komu denarja non aver più soldi
    zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
    zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

    2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
    spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
    čez noč zmanjkati sparire nella notte
    pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
    hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
    zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

    B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
    poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante
  • zmetanij|a ženski spol (-e …) (hitro/površno narejeno delo) das Gehudel
  • znájti se (orientirati se) to orient oneself, to orientate oneself, to know one's way around; to find one's bearings; figurativno to be resourceful; to see how the land lies

    sam se znajti to shift for oneself, to make shift; to contrive
    on se zelo dobro znajde he manages very well
    moram se znajti I must shift as well as I can
    ne morem se znajti (pogovorno) I'm at my wits' end
    ne se znajti to be baffled
    hitro znájti se to adapt rapidly
  • znebíti se (-ím se) | znebívati se (-am se) perf., imperf. refl. sbarazzarsi; disfarsi, sganciarsi, affrancarsi, sbrigarsi:
    znebiti se dolgov affrancarsi dai debiti
    znebiti se česa sbarazzarsi, disfarsi di qcs.
    znebiti se slabe družbe sganciarsi dai cattivi compagni
    znebiti se sitnosti sbrigarsi da, di una noia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znebiti se hitro denarja scialacquare presto i soldi
    pog. znebiti se kake neumne dire una stupidaggine
    znebiti se odvečnih kilogramov dimagrire
    znebiti se premočene obleke togliersi di dosso l'abito bagnato
    evf. znebiti se otroka abortire
  • zredíti (-ím) | zréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ingrassare:
    pri tako dobri službi hitro zrediš trebušček con un lavoro così fai presto a mettere su pancia

    2. allevare

    B) zredíti se (-ím se) perf. refl. ingrassare, ingrassarsi; arrotondarsi
  • Zug, der, (-/e/s, Züge)

    1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

    2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

    3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

    4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

    5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

    6. Geographie (Gebirge) veriga

    7. Eisenbahn vlak

    8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

    9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

    10. Heerwesen, Militär vod

    11. bei Gewehren: ris, brazda

    12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
    am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
    in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
    um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
    vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
    zu: zum Zuge kommen priti na potezo
  • Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žel|eti [é] (-im)

    1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
    želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
    želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
    želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
    želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

    2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
    želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
    pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
    želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

    3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
    nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
    če/kot želite wie Sie wünschen
    kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

    4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)
  • ἀγχί-στροφος 2 (στρέφω) nestalen, premenljiv; ἀγχίστροφα βουλεύεσθαι omahljiv biti, svoje sklepe hitro izpreminjati.
  • αἰόλλω ep. hitro premikam sem in tja, vrtim, sučem.
  • ἀῑ́σσω, poet. ᾄσσω, at. ᾄττω [Et. iz Ϝαι-Ϝικjω. – Obl. fut. ἀίξω, aor. ἤιξα, inf. ἀῖξαι, iter. ἀίξασκον; med. ἠιξάμην; pass. ἠίχθην, inf. ἀιχθῆναι; poet. ᾄξω, ᾖξα, ᾄξας]. 1. intr. hitro se premikam, planem, privršim, drevim, hitim, letim, vihram, divjam (αὔρα), dvigam se, vzdignem se (πρὸς οὐρανόν), skočim (ἀφ' ἵππων), naskočim, napadem (φασγάνῳ); pass. zaženem se, uidem, zmuznem se, ἡνία ἐκ χειρῶν ἠίχθησαν so padle iz rok; vihram (κόμη, χαῖται). 2. maham, vihtim (χεῖρα).
  • αἶψα adv. ep. poet. hitro, takoj, precej.
  • αἰψηρός 3 (αἶψα) hiter, nagel; proleptično: λῦσεν ἀγορὴν αἰψηρήν hitro je razpustil skupščino (ali: ki se je hitro razšla; pravzaprav: tako, da se je hitro razšla).
  • ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.
  • ἀνα-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) ἀνα-ρρῑ́πτω mečem kvišku, ἅλα πηδῷ udarjam z veslom, hitro veslam, veslam; κίν-δυνον hitim, drevim v nevarnost, drznem se, ἐς ἅπαν τὸ ὑπάρχον izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, μάχην περὶ τηλικούτων izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, κύβος ἀνερρίφθω naj se vrže kocka (iacta esto alea).
  • ἄ-οκνος 2 brez obotavljanja, ki se hitro približa, voljan, neumoren, odločen, neustrašen.