mendá maybe, probably, possibly, supposedly; surely, presumably
mendá je takó it may be so
mendá je bolan he is said to be ill
mendá si to slišal? I suppose you've heard it?
mendá bo res it might be true
Zadetki iskanja
- mendà adv.
1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!
2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!' - meniskus samostalnik
1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkuszoperacija meniskusa ▸ meniscusműtétmeniskus kolena ▸ térdmeniscuspoškodba meniskusa ▸ meniscussérülésoperirati meniskus ▸ meniscust műtpoškodovati meniskus ▸ kontrastivno zanimivo meniscusa megsérülPrvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus
2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet. - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - mériti (-im)
A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti
1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole
2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri
3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato
4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà
5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo
6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare
B) mériti se (-im se) imperf. refl.
1. misurarsi, competere
2. gareggiare con - mêsti (mêdem)
A) imperf. confondere
B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.
1. (mešati se) mescolarsi
2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
bruha in mede se ji vomita e farnetica
3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente - mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol
častno mesto place d'honneur
delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
staro mesto vieille ville, cité ženski spol
svobodno mesto ville libre
učno mesto place d'apprentissage
na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
na višjem mestu en haut lieu
na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
načrt mesta plan moški spol de la ville - mésto (-a) n
1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario
6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale - mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m
glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio - méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle
méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind? - méšati (-am)
A) imperf. ➞ zmešati, pomešati
1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta
2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo
3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà
4. pren. coinvolgere, intromettere
5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito
B) méšati se (-am se) imperf. refl.
1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia
2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?! - metalurg samostalnik
1. (poklic) ▸ kohász
Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni. ▸ Már középiskolásként tudta, hogy nem lesz belőle kohász, mert látta, hogy az apja milyen keményen dolgozik a vasgyárban.
Po izobrazbi je metalurg in ekonomist, z magisterijem iz ekonomskih znanosti. ▸ Végzettsége szerint kohász és közgazdász, közgazdasági mesterdiplomával.
Zaradi zagona nove linije načrtujejo okoli 50 dodatnih zaposlitev, želeli bi si predvsem metalurgov, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje. ▸ Az új gyártósornak köszönhetően mintegy 50 új munkahelyet terveznek létrehozni, leginkább kohászokat keresnek, akikből jelenleg hiány van Szlovéniában.
2. (podjetje) ▸ kohó
Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. ▸ Más menedzsmenttársaságok is jelezték már az érdeklődésüket az eladás iránt, ami azt jelenti, hogy valójában a celjei kohó közel 90 százalékos részesedése értékesítésre kerülhet. - metáti (méčem)
A) imperf. ➞ zmetati, vreči
1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente
2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia
3. mandare, trasferire
4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela
5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino
6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare
7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di
B) metáti se (méčem se) imperf. refl.
1. azzuffarsi, battersi con
2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi
3. precipitare (cascata)
4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega - meti [é] (manem)
1. reiben; med prsti: zerreiben
2.
meti si sich reiben (oči sich die Augen reiben)
meti si roke sich die Hände reiben (tudi figurativno) - méti (mánem) to rub
méti si oči (roké) to rub one's eyes (one's hands) - méti (mánem) imperf.
1. strofinare, stropicciare; palpare:
pren. meti si roke stropicciarsi le mani (in segno di soddisfazione)
2. tritare
3. agr.
meti proso sgranare, brillare il miglio - méti frotar; triturar
meti si roke zadovoljno frotarse las manos de gusto - méti (manem) frotter, frictionner ; (treti) triturer, pulvériser, réduire en poussière
meti si oči (roke) se frotter les yeux (les mains) - mezínec little finger
to imam v mezíncu (figurativno) I have it at my fingertips
z mezíncem ne migniti (figurativno) not to lift a finger
oviti si koga okoli mezínca (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger