Franja

Zadetki iskanja

  • mendá maybe, probably, possibly, supposedly; surely, presumably

    mendá je takó it may be so
    mendá je bolan he is said to be ill
    mendá si to slišal? I suppose you've heard it?
    mendá bo res it might be true
  • mendà adv.

    1. forse, possibilmente, probabilmente:
    slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
    saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

    2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
    'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'
  • meniskus samostalnik
    1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkusz
    operacija meniskusa ▸ meniscusműtét
    meniskus kolena ▸ térdmeniscus
    poškodba meniskusa ▸ meniscussérülés
    operirati meniskus ▸ meniscust műt
    poškodovati meniskuskontrastivno zanimivo meniscusa megsérül
    Prvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
    Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus

    2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
    Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet.
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • mêsti (mêdem)

    A) imperf. confondere

    B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

    1. (mešati se) mescolarsi

    2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
    bruha in mede se ji vomita e farnetica

    3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
    kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
    pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
    pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
  • mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol

    častno mesto place d'honneur
    delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
    glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
    obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
    prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
    staro mesto vieille ville, cité ženski spol
    svobodno mesto ville libre
    učno mesto place d'apprentissage
    na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
    na višjem mestu en haut lieu
    na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
    če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
    načrt mesta plan moški spol de la ville
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

    glavno mesto capital f; metrópoli f
    podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
    svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
    svobodno mesto ciudad f libra
    obmorsko mesto ciudad f marítima
    stari del mesta parte f antigua de una ciudad
    načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
    častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
    na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
    na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
    delovno mesto empleo m, puesto m
    prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
    tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
    ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
    ne priti z mesta no avanzar
    če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
    imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio
  • méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

    méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
    méšati karte to shuffle the cards
    méšati si kavo to stir one's coffee
    (raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
    méšati poper in sol to mix pepper and salt
    méšati vino z vodo to mix wine with water
    méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
    méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
    ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
    méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
    on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
    meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
    se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
  • metalurg samostalnik
    1. (poklic) ▸ kohász
    Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni. ▸ Már középiskolásként tudta, hogy nem lesz belőle kohász, mert látta, hogy az apja milyen keményen dolgozik a vasgyárban.
    Po izobrazbi je metalurg in ekonomist, z magisterijem iz ekonomskih znanosti. ▸ Végzettsége szerint kohász és közgazdász, közgazdasági mesterdiplomával.
    Zaradi zagona nove linije načrtujejo okoli 50 dodatnih zaposlitev, želeli bi si predvsem metalurgov, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje. ▸ Az új gyártósornak köszönhetően mintegy 50 új munkahelyet terveznek létrehozni, leginkább kohászokat keresnek, akikből jelenleg hiány van Szlovéniában.

    2. (podjetje) ▸ kohó
    Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. ▸ Más menedzsmenttársaságok is jelezték már az érdeklődésüket az eladás iránt, ami azt jelenti, hogy valójában a celjei kohó közel 90 százalékos részesedése értékesítésre kerülhet.
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • meti [é] (manem)

    1. reiben; med prsti: zerreiben

    2.
    meti si sich reiben (oči sich die Augen reiben)
    meti si roke sich die Hände reiben (tudi figurativno)
  • méti (mánem) to rub

    méti si oči (roké) to rub one's eyes (one's hands)
  • méti (mánem) imperf.

    1. strofinare, stropicciare; palpare:
    pren. meti si roke stropicciarsi le mani (in segno di soddisfazione)

    2. tritare

    3. agr.
    meti proso sgranare, brillare il miglio
  • méti frotar; triturar

    meti si roke zadovoljno frotarse las manos de gusto
  • méti (manem) frotter, frictionner ; (treti) triturer, pulvériser, réduire en poussière

    meti si oči (roke) se frotter les yeux (les mains)
  • mezínec little finger

    to imam v mezíncu (figurativno) I have it at my fingertips
    z mezíncem ne migniti (figurativno) not to lift a finger
    oviti si koga okoli mezínca (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger