Franja

in-ausus 3 (in [priv.], audēre) česar si kdo ne upa lotiti se, neposkušen: Mart., Sen. ph., ne quid inausum aut intractatum sceleris dolive fuisset V., nil inausum linquere V., quid enim inausum nobis? T. ali še nismo vsega tvegali?

in-crēscō -ere -crēvī

1. (vz)rasti na ali v čem: Plin., cuti squamas increscere sentit O., gravis increvit mutatis insula membris O.

2. (vz)rasti, narasti: (ferrea seges) iaculis increvit acutis V. je zrastla (pognala) v ostrih puščicah = v bodičastih ali šiljastih vejah, v bodeče veje. 3. metaf. narasti, dvigniti (dvigati) se, (po)večati se: increscunt flumina O., aequora ventis O., increscit certamen L. postaja hujši, ira V., dolor O. še hujša, se povečuje, narašča, increscens audacia L.; occ. kot ret. t. t. stopnjevati se: Q.; prim. incrēmentum.

in-currō -ere -currī (redko -cucurrī) -cursum est

1. (nalašč) teči v, dirjati v kaj: incurristi amens in columnas Ci. (preg.) „zaletel si se z glavo v zid“; abs.: torrentes praecipiti, alveo incurrunt Cu. dero. Od tod pren.: agri in Campanum publicum incurrebant Ci. so se raztezala v … , segala v …

2. (kot voj. t. t.) (s)teči, (z)dirjati proti komu, napasti koga, navaliti na koga: suos iam incurrentes tubā revocāvit N. ko so že hoteli napasti, ko so že tekli proti sovražniku; v starejši dobi z dat.: i. Romanis T., Mauris S., levi armaturae hostium L.; od tod pren. tudi: armentis incurrunt ursi O.; nam. dat. in z acc.: in nos Cu., in confertissimos hostes S., in Romanos L.; pren.: in hanc rei p. navem classes incurrunt Ci.; metaf.: z besedami napasti (napadati), zaletavati se v koga, precejati, obdel(ov)ati koga: in tribunos i. L., i. in alterius famam Ci.; poklas. trans.: Ap., tota vi novissimos incurrunt T., eos a tergo i. S. fr., hostium latus i. L.; occ. (v kako deželo) vdreti, udariti z vojsko: i. in agrum, in Macedoniam L.

3. (slučajno) zadeti, naleteti na koga, srečati koga, prestreči koga: qui in me ipsum incurrit Ci.; abs.: quis est tam Lynceus, qui nusquam incurrat Ci. da bi nikjer ne naletel; pren.: neque quemquam offendet oratio mea, nisi qui se ita obtulerit, ut in eum non invasisse (namenoma), sed incucurrisse (slučajno) videar Ci.; o osebah: incurrere in oculos Ci. v oči priti, v oči pasti; o stvareh: ea in oculos incurrunt Ci. ali oculis i. Sen. ph. v oči biti (udarjati); trans.: deus videntium sensus incurrit Ap.

4. metaf.
a) o času in dogodkih: dogoditi (zgoditi) se, pripetiti se, nastopiti, zadeti: Icti., incurrit tempus Ci., id incurrit in eum diem Ci. pride, pade na ta dan, casus in sapientem potest incurrere Ci.; z dat.: i. circensibus Suet.
b) (v kako stanje) zaleteti se, zagaziti, zabloditi, zaiti, priti, zabresti, pasti, zapasti (čemu): per errorem in fraudem i. Ci., non desino incurrere in crimen Ci., in perniciem Cu., hic labor in reprehensionem incurrit Ci. zapade graji, hi quaestus in odia hominum incurrunt Ci. zapadejo sovraštvu, postanejo predmet sovraštva; poznolat. trans.: Icti., Arn., Lamp., i. crimen loquacitatis Lact. Pri poznejših piscih najdemo še številne prenesene pomene:
c) komu pasti, pripasti (pripadati), v (na) del(ež) priti: doleo aurum, quod in istum incurrit Aug.
č) pregrešiti se, grešiti zoper kaj: in quod praeceptum incurro Aug.
d) trans. vsiliti (vsiljevati) se komu: ingratos quoque memoria cum ipso munere incurrit Sen. ph.

incūs, incūdis, f (incudere) nakovalo: impositos duris crepitare incudibus enses V., incude diffingere retusum ferrum H. prekovati; pren.: male tornatos incudi reddere versus H. predelati, iuvenes in studiorum incude positi T. ki se še izobražujejo; preg.: uno opere eandem incudem diem noctemque tundere Ci. ali eandem incudem diu noctuque tundere Amm. = vedno isto ponavljati, vedno svojo goniti.

indagine f

1. raziskava; študija; anketa

2. preiskava:
le indagini della polizia proseguono policijska preiskava je še v teku

indeed¹ [indí:d] prislov
zares, resnično; vsekakor, seveda, kajpada

yes, indeed! vsekakor!, da, res!
thank you very much indeed! prisrčna hvala!
who is he, indeed! še vprašaš, kdo je
there are indeed some difficulties seveda je nekaj težav
if indeed če sploh

in-dō -ere -didī -ditum (in, dare)

I.

1. dati, dejati, vde(ja)ti, vtakniti, vstaviti, položiti v kaj: venenum potioni inditum Cu., vinclo fasciae indidit cervicem T., inditus lecticae T. vtaknjen v ..., digitos amentis indere O., guttam vini in os Pl., venenum vulneri Suet., ut pinna in os inderetur Suet., salem in aquam Pl., ferrum visceribus Sen. tr., marmoreo leoni oculos e smaragdis Plin., auro speculum Sen. ph., fenestras Pl., coronam in focum Cat., cataplasmata in dentem Cels., cupam in columellā Cat.; occ.: novos ritus T. uvesti (uvajati).

2. metaf. povzročiti (povzročati), navda(ja)ti koga s čim: pavorem (terrorem) suis, hostibus alacritatem T., odium T.

— II.

1. dati, dejati, položiti na kaj, nade(va)ti, naložiti (nalagati): ignem in aram Pl., vinclis inditis in urbem raptus T. vklenjen, alicui custodes indere T. dodeliti, pontes T. še mostove preko narediti, effigiem in statuā T., alicui compedes Pl. vkleniti koga, castella rupibus T. zgraditi, verba Catonis commentario Gell. dodati, vplesti.

2. metaf. (ime, vzdevek) dati, nadeti: S., inde cognomen familiae inditum L., quod illi vocabulum (nomen) indiderant ex nomine urbis T., ab inopiā L., cognomentum Amm., nomen (insulae) Cyzicus indidit Mel., cui mundi caelique nomen indidimus Mel.; z atrakcijo sklona: Vell., Superbo ei cognomen Romae inditum L., puero ab egestate Egerio nomen inditum L., huic urbi nomen Epidamno inditum est Pl.

indūtiae -ārum, f (iz pt. *in-dūtus, sor. z bellum, pravzaprav „nebojevanje“, „nezavojščitev“, „nesovraštvo“)

1. premirje: C., N., indutiae sunt pax castrensis paucorum dierum Varr., pax negata, indutiae biennii datae L., XXX dierum indutiae pactae erant cum hoste Ci., per indutias S., L. v času premirja, med premirjem, indutias facere Ci. skleniti, ind. in centum annos, in tempus L., indutias pacisci Cu., agitare S., condicere Iust., inire Plin. iun., rumpere Iust. tacitae Iust.

2. metaf. mir, odmor, tišina: Ter., in foro Plin. iun., noctis Ap., aerumnarum Amm., quiescendi Amm., per indutias naturae conquiescentis Amm. (o spanju), cum nullae darentur indutiae Amm. ker se nisem smel obotavljati, i. litium Pl.; occ. rok pri plačevanju davkov (še zdaj it. indugio): Cass.

in-ēditus 3 (in, ēdere) neizdan, neobjavljen: iuvenes, quorum inedita cura est O. katerih (izdelek =) spisi še niso objavljeni.

īnfantia -ae, f (īnfāns)

1. nezmožnost govoriti: linguae Lucr.

2. pomanjkanje zgovornosti, nezgovornost: Corn., Q., Suet., accusatorum incredibilis infantia Ci. ep., sententiose dicere sine verborum ordine infantia est Ci.

3. otroška doba, v kateri človek še ne more prav govoriti, otroštvo, detinstvo: Q., Plin. iun., Suet., Macr., Eutr., Vulg., primā ab infantiā educatus in domo regnatrice T. od svojih prvih otroških dni, od zibeli; pren.: haec erit infantia eius (populi Rom.) Fl.; metaf. o živalih, rastlinah idr. mladost: asini Plin., cervi ab infantia educati Plin., vinum cum in infantiā est Macr. ko je novo (mladina), seminis Col., pomi Plin.; meton.
a) mladina = otroci: Plin., Q., reptans adhuc inf. Macr.; pl. kot infantiae trucidatae Tert.
b) otročarija, otročjost: desidia quorundam et infantia Suet.

infatti cong. namreč, saj, kajti:
è un ignorantone, infatti non ha mai preso in mano un libro velik nevednež je, saj še nikoli ni imel knjige v rokah

in fieri tujka latinsko agg. invar.

1. filoz. in fieri

2. ekst. v nastajanju; v pripravi; ki se šele izoblikuje:
un progetto ancora in fieri načrt, ki je še v pripravi

īn-fōrmō -āre -āvī -ātum

1. upodobiti (upodabljati), (iz)obraziti (izobražati), oblikovati, ustvariti (ustvarjati), narediti: ingentem clipeum V., fulmen informatum V. (že) narejena, pa še neoblikovana, Martem cera inf. Plin. iun., effigiem Sil., aream Col. urediti, funem Col.; pren.: animus a naturā bene informatus Ci.

2. metaf.
a) (o)likati, izobraziti (izobraževati), poučiti (poučevati): informat ad hoc indicium filium Ci., quibus artibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci., mentem infantium Q.
b) razložiti (razlagati), opis(ov)ati: his (quae dixi) quasi informatum est, quid natura postulet Ci., virum, oratorem, proscriptionem Ci.
c) (po)misliti na kaj, misliti si, predstaviti (predstavljati) si kaj: in animis hominum informatas esse deorum notiones Ci., ita ignoti dii, ut eos ne coniecturā quidem informare possimus Ci. niti približno si ne predstavljati, oratorem Ci., sapientem T., cogitationem Ci. načrt si napraviti, causam Ci., quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si tako predstavljamo v mislih in imamo tak predsodek, adhuc adumbratum iudicium filii inf. Ci.

īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

I.

1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.

in-gēns -entis (in [priv.], gēns)

1. silno velik, silen, ogromen, velikanski: cum aper ingens ad eum adlatus esset Ci., i. pinus H., campus Ci., arbor, caelum Val. Fl., aequor H., ingentes aquae L. zelo velika voda, povodenj, ingentissima moles Aug.; subst. n. pl.: ingentia lucrari, largiri Amm.

2. metaf. silen = prav velik, izreden, nenavaden, mogočen, neukročen: ingentes divitiae Ci., i. pecunia, opus Ci., perditorum numerus Ci., merces Suet., populus S., V. zelo številen, množičen, post ingentia facta H., clamor, gloria L., ira O., T., Iuv., Q., Sil., Val. Fl., flagitium, gratia Ter., exitus, genus, fragor, dolor V., amor Val. Fl., animus Iust., H., animus belli (v vojni) ingens, domi modicus S., consensus, meritum Suet., facinus Ter., bellum, ausum, murmur O., hostis Sil., (Hannibal), Iuppiter, Triton Val. Fl., reges Val. Fl., vir ingentis spiritūs L., ingens semivir Iuv. (iron.), cui genus a proavis ingens (besedna igra!) V. zelo star; pesn. in poznolat. z abl.: Aus., vir famā ingens, ingentior armis V. silne slave, zelo slaven, toda (še) silnejši v boju, ingens viribus L., opibus, corpore, gloriā T.; z gen.: femina ingens animi T., vir ingens rerum T. ki je izvršil velika dejanja; z inf.: i. mala ferre Sil.

innocent¹ [ínəsnt] pridevnik (innocently prislov)
nedolžen, neomadeževan, čist; neškodljiv, preprost, neizumetničen
pravno nedolžen (of)
dopusten, legalen, nesumljiv
pogovorno bedast, naiven

innocent air nedolžen obraz, nedolžen videz
an innocent deception nedolžna prevara
an innocent sport neškodljiv šport
innocent trade legalna trgovina
innocent goods nesumljiva roba, nepretihotapljena roba
pogovorno innocent of brez
innocent of self respect brez samospoštovanja
he is innocent of such things še nikoli ni o teh stvareh slišal
he is innocent of Latin ne zna niti besedice latinščine

īn-sīdō -ere -sēdī -sessum

I. intr.

1. sesti (sedati) na kaj, obsedeti na čem, sesti (usesti se) na kaj: (eques) in dorso equi insidit Cu.; z dat.: apes floribus insidunt V., littera i sibi insidit Q., dve črki i se lahko zlijeta, illis et volucres metuunt insidere ramis Lucan., iugum cervicibus insidat Col.; pesn.: credit digitos insidere membris O. da se dajo vtisniti v meso.

2. occ.
a) naseliti (naseljevati) se: Lydia gens … iugis insedit Etruscis V.; pesn.: Apuliae insedit vapor H. je legel na … , inscia Dido, insidat quantus miserae deus V. poseduje nesrečnico, biva v njej.
b) (kot voj. t. t.) oblegati, zasesti (zasedati), položaj zavze(ma)ti kje: silvis insedit iniquis V.; silvestribus locis L.

3. metaf. vgnezditi se, ukoreniniti se, zakoreniniti se, vtisniti se, česa prijeti se: cum semen in locis insedit Ci.; pren.: ea macula penitus iam insedit in nomine Ci. se je zajedla, cum hic concitatio animi tamquam in venis medullisque insederit Ci., memoriae verba insidant Q., in memoriā i. Ci., insedit in animo oratio Ci., tibi insedisset suspicio Ci., utriusque clamor auribus insederat Plin. iun. obema je še šumel po ušesih. —

II. trans. obsesti (obsedati), zasesti (zasedati) kaj; naseliti (nastaniti) se kje, položaj (prostor, mesto) zavze(ma)ti kje: viam, itinera, tumulos L., arcem milite T., locum Stat., insessum avibus Capitolium T., saltus insessus ab hoste L., cineres patriae i. V.

Opomba: V rokopisih najdemo tudi oblike iz pf. īnsīdī: Naev. fr., T., Sil.

insolventnost samostalnik
ekonomija (plačilna nesposobnost) ▸ fizetésképtelenségDružba je poleti razglasila insolventnost, a njena letala še letijo. ▸ A vállalat nyáron jelentett be fizetésképtelenségét, de a repülőgépei még mindig repülnek.
Sopomenke: insolvenca

institucija samostalnik
1. (ustanova) ▸ intézmény
2. (družbeno razmerje) ▸ intézményŽiviva sicer kot poročena človeka, ne verjameva pa v institucijo poroke. ▸ Ugyan házasemberekként élünk, de nem hiszünk a házasság intézményében.
3. (o namestitvi) ▸ intézmény, intézet
Še bolj izključena skupina uporabnikov so ljudje, ki živijo v institucijah dolgotrajne namestitve. ▸ A felhasználók még inkább kirekesztett csoportját a tartós elhelyezést nyújtó intézményekben élők alkotják.
Ko mati umre, ostane popolnoma sam na svetu, v katerem se ne znajde, zato ga socialna služba pošlje v institucijo. ▸ Amikor az édesanyja meghal, egyedül marad egy olyan világban, amelyben nem találja fel magát, ezért a szociális szolgálat intézetben helyezi el.

in-tāctus¹ 3

1. (še) nedotaknjen: intactum ferro corpus L., cervix V. (od jarma), nix L. ki še ni skopnel (= še iz prejšnjih let); poseb. o deklicah: intacta Pallas H. deviška = cui pater intactam dederat V., intactior omnī Sabinā Iuv., virgo Cat., Suet. čista; pren.: bellum intactum trahitur S. se vleče brez boja.

2. occ.
a) nedotaknjen = nepoškodovan, neokvarjen, neranjen, neprikrajšan: intactis assidēre muris L. ne da bi ga naskočil, intacta regio Cu. od vojske neprizadet, nemo intactus profugit S., integri intactique fugerunt L., intacti thesauri H., intactae vires Cu., prope intacti evasere L., intactus vulnere miles Sil., Amm., arx intacta bellis Sil., agros intactos relinquere Iust., pontem intactum sinere Cu., mens intacta manet Sil., caput i. Iuv.; pesn.: i. Britannus H. nepremagan.
b) (z abl.) nedotaknjen od česa = prost (brez, tešč) česa: intactus superstitione Cu., cupiditate, infamiā L., animus religione intactus L. ki ga vest ne peče, intacta perniciosis consiliis plebs Vell., intactum fortunā ingenium Sil.; tudi z ab: ab alieno imperio intacti Iust.

3. nepoizkušen: nihil intactum … pati S. = vse poskusiti, pomum omnibus i. Plin.; pesn.: Graecis intactum carmen H. Grkom neznana pesniška zvst (= satira), Agave Iuv. tragedija, žaloigra; pren.: saltusque sequemur intactos V. katerih se še ni dotaknila sekira (= ki jih ni opeval še noben Rimljan).