Franja

Zadetki iskanja

  • dictée [dikte] féminin narek, narekovanje, diktat, diktiranje

    sous la dictée de quelqu'un po diktatu kake osebe; figuré pod vplivom kake osebe
    écrire, prendre sous la dictée pisati narek, po narekovanju
    avoir deux fautes dans sa dictée imeti dve napaki v svojem nareku
    prendre une décision sous la dictée des événements odločiti se pod pritiskom dogodkov
  • diente moški spol zob; zareza, škrbina

    diente canino, diente angular očnjak (zob)
    diente incisivo sekalec
    diente de juicio modrostni zob
    diente de leche, diente caduco mlečni zob
    diente de león regrat
    diente molar kočnik
    diente postizo umeten zob
    dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
    estar a diente (s) biti zeio lačen
    hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
    meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
    tener buen diente biti dober jedec
    no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
    dientes pl čekani
    risa de dientes hinavski nasmeh
    aguzar los dientes jezik brusiti
    alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
    crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
    echar dientes zobe dobivati (otrok)
    eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
    traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
    a regaña dientes z nevoljo, nerad
  • Digitius -iī, m, Sextus Dig. Sekst Digicij. Služil je pod starejšim P. Scipionom, ki ga je l. 210 za pogum odlikoval z zidnim vencem (corona muralis). L. 200 je bil (ali morda njegov sin) pretor v Hispaniji, l. 190 je služil pod L. Scipionom Azijskim, pozneje je bil legat v Makedoniji: L.
  • dīgnitās -ātis, gen. pl. klas. -um, sicer tudi -ium, f (dīgnus)

    1.
    a) (o osebah) vrednost, vrlost, zasluga, zaslužnost: quem pro dignitate ne laudare quidem quisquam satis commode posset Ci., in senatum propter dignitatem lecti estis Ci., honos dignitate impetratus Ci., d. consularis Ci. ali imperatoria Iust. sposobnost za konzulat (poveljstvo), honores patent dignitati N., competitores multum … dignitate antecedentes Suet.
    b) (o stvareh) vrednost: d. gemmae, auri, opsonii Plin., debita rerum d. Q.

    2. occ.
    a) zunanja dostojnost. α) (o osebah, poseb. o moških, njihovem telesu in delih telesa) dostojna zunanjost, častitljivost, ličnost, čednost, lepota: pueri magna praediti dignitate Ci., venustatem muliebrem ducere debemus, dignitatem virilem Ci., in formis aliis dignitatem esse, aliis venustatem Ci., formae d. coloris bonitate tuenda est Ci., d. corporis Lab. ap. Macr., Vitr., magna corporis d. N., d. formae T., Suet., oris Plin. iun., d., quae est in latitudine pectoris Q. β) (o stavbah, krajih idr.) lepota, krasota, veličastje, veličastnost, dostojnost, sijajnost: d. porticūs Ci. ep., templi Ci., sacrarium magna cum dignitate Ci., d. portūs, urbis N., loci Suet.; splendor et d. vitae N. sijajno in dostojno življenje, ludos cum dignitate facere Ci. γ) (o govoru idr.) dostojnost, dostojanstvenost, vznesenost, vzvišenost: sententiae Ci., verborum Q., orationis T.
    b) notranja ali nravna dostojnost, poštenost, poštenje, dostojno mišljenje, pošteno mišljenje in delovanje, (notranja) čast, častitost: Catonis dignitas tuam improbitatem tegit Ci., dignitatem servare, suam pristinam dignitatem obtinere Ci., cum dignitate agere Ci. pošteno, cum dignitate cadere Ci. častno, res non habet dignitatem Ci. se ne sklada s častjo, dignitati servire Ci., N. ozirati se na čast.

    3. met. spoštovanost, čislanost, (zunanja) čast, ugled, veljava: otium sine dignitate retinere Ci. brez časti, ubi erit imperii nomen et dignitas? Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., non esse suae dignitatis C. da se ne ujema z njegovo častjo, da je pod njegovo častjo, magna cum dignitate vivere N. zelo v čislih biti, erat dignitate regia N. imel je pri ljudeh kraljevski ugled, dignitate crescere N. vse več veljave si pridobivati, triumphi d. Fl. s triumfom pridobljena čast; v pl. (sl. sg.): aetate an dignitatibus suis virorumve an sorte lectae sint (mulieres) L.

    4. occ.
    a) čast = častna stopnja, čin, dostojanstvo, odličen stan v državi: tam altus dignitatis gradus Ci., est in ipsis (liberis populis) magnus delectus hominum et dignitatum Ci., secundum locum dignitatis obtinere C., quem Caesar … ex humili loco ad summam dignitatem perduxerat C., qui me ad hanc dignitatem perduxit N., pro hominis dignitate N. njegovemu činu (dostojanstvu) primerno, equestruem obtinuit dignitatem N., equites Romani dignitate senatoria T., sacerdotum d., equestris d., senator praetoriae dignitatis Suet., omnibus dignitatibus genus vestrum proprium dare Lamp.
    b) služba, častna služba, častno mesto, častna funkcija: honos dignitatis, dignitatis insignia Ci., tu in Bithynia summa cum dignitate fuisti Ci. si opravljal visoko službo, maiestas … in omni populi Romani dignitate Ci. ap. Q.; v pl.: Q., Plin., Plin. iun.; met. v pl. možje visokega stanu, dostojanstveniki, imenitniki, odličniki: parcet et amicitiis et dignitatibus Ci., turba conspectior, cum dignitates deessent L., praestatur hoc aliquando etiam dignitatibus, ut … Q.
  • dignity [dígniti] samostalnik
    dostojanstvo; čin; visok položaj
    astronomija pomemben položaj planeta

    to stand on one's dignity kazati svojo vzvišenost
    beneath one's dignity pod častjo koga
  • direction [dirékšən, dairékšən] samostalnik
    smer, pravec; navodilo; vodstvo, upravljanje; uprava, ravnateljstvo; področje; naslov

    tehnično direction finder usmerjevalna antena
    direction indicator smerni kazalec, smernik
    directions for use navodilo za uporabo
    in the direction of v smeri (česa)
    direction post kažipot
    direction of labour dodeljevanje delovnih moči
    sense of direction smisel za orientacijo
    according to directions po predpisih
    by direction of po odredbi (koga)
    under the direction of pod vodstvom
  • direction [-rɛksjɔ̃] féminin vodstvo, vodenje; vodilna vloga; uprava, ravnateljstvo, direkcija; smer, smernica, direktiva; figuré obrat; marine kurs; tek (reke); religion dušebrižništvo

    dans la direction de, en direction de v smeri proti
    dans toutes les directions v vse smeri, na vse strani
    sous la direction pod vodstvom
    direction générale generalna direkcija
    direction suprême de la guerre vrhovno vojno vodstvo
    direction du vent, du vol smer vetra, poleta
    flèche féminin de direction (automobilisme) smernik
    changer de direction spremeniti smer, óbrniti se, zasukati se
    être chargé de la direction imeti vodstvo, voditi
    détourner quelqu'un de la bonne direction zavesti koga s prave poti
    prendre la direction prevzeti vodstvo; usmeriti se (de proti)
  • dirigent samostalnik
    1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigens
    dirigent orkestra ▸ zenekar karmestere
    dirigent godbe ▸ zenekar dirigense
    vloga dirigenta ▸ karmester szerepe
    tekmovanje dirigentov ▸ karmesterverseny
    zborovski dirigentkontrastivno zanimivo kórusvezető, karnagy
    orkester z dirigentom ▸ zenekar karmesterrel
    operni dirigent ▸ operakarmester
    pod vodstvom dirigenta ▸ karmester irányítása alatt
    pod taktirko dirigenta ▸ karmester vezénylése alatt, karmester vezényletével
    Zasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
    Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

    2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmester
    pravi dirigent ▸ igazi karmester
    Pravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.
    dirigent obrambe ▸ védelem karmestere
    dirigent ekipe ▸ csapat karmestere
    Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.
    dirigent reprezentance ▸ válogatott karmestere
    Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.
  • disfrazar [z/c] našemiti, zakrinkati, preobleči, maskirati, zagrniti, skriti, kamuflirati

    disfrazar la bandera pod napačno zastavo pluti
    disfrazar la verdad popačiti resnico
    disfrazarse de moro maskirati se kot zamorec
  • disguise2 [disgáiz] samostalnik
    preobleka; pretvara; pretveza, hlimba, krinka

    a blessing in disguise le navidezno zlo, sreča v nesreči
    in disguise pod krinko
    to throw off all disguise priti z barvo na dan
    under the disguise of pod pretvezo
    to travel in disguise potovati pod tujim imenom, inkognito
  • dish1 [diš] samostalnik
    skleda, krožnik; jed
    množina posode
    arhaično skodelica
    ameriško, pogovorno dekle; votlina, jama

    to bave a hand in the dish biti v kaj zapleten
    a dish of chat kramljanje
    to lay a thing in s.o.'s dish dati komu kaj pod nos
    standing dish običajna jed
    dish of gossip kramljanje
  • dissimulō -āre -āvī -ātum kaj „nepodobno narediti“, od tod

    1. koga nespoznavnega (kaj nespoznavno) narediti (delati), ne kazati tistega, kar je v resnici, skri(va)ti: canae capillos dissimulant plumae O., nec se dissimulat O. ne skriva se pod drugo podobo, d. natum cultu (s preobleko) O.; med.: Achilles veste virum longā dissimulatus erat O. je skril svojo moškost pod dolgo (žensko) obleko; pesn.: dissimulata Perillae nomine Metella O. pod imenom Perila skrita Metela.

    2. pretvarjati se, pritajiti (pritajevati) se, potuhniti se, prikrivati; abs.: sed quomodo dissimulabat Pl., quare delectant homines … ludi, etiam illos, qui dissimulant, non solum eos, qui fatentur Ci., quid taces? quid dissimulas? Ci., non dissimulat Ci. nič ne prikriva, suspicionem dissimulando sedare Ci., litteris perlectis Domitius dissimulans in concilio pronuntiat C., dissimulandi causā S. da bi s tem prikril svoje namene, avidi coniungere dextras ardebant; … dissimulant (sc. ardorem suum) V., male salsus ridens dissimulare H., desine dissimulare Tib.; ex dissimulato neopaženo: aiebat non esse occulte nec ex dissimulato blandiendum Sen. ph., ex male dissimulato agebat aemulum Vell. ne dovolj neopaženo; trans. kaj prikri(va)ti, pritajiti (pritajevati), zatajiti (zatajevati), ne pustiti vedeti, zamolč(ev)ati; z obj. v acc.: L., Cu. idr., nec … quicquam simulabit aut dissimulabit vir bonus Ci., sunt in hoc ordine, qui … ea, quae vident, dissimulent Ci., quanto haec dissimulare et occultari … praestet? C., d. febrem, metum H., nomen suum O. prikrivati svoje ime = vzdeti si tuje ime, dissimulant deos O. prikrivajo svoje božanstvo, tauro dissimulante deum (svoje božanstvo) O., d. crudelia gaudia O., eloquentiam Q., veniam … petens, quod ei Vettios, Plautios dissimulavisset T.; pass.: neque dissimulari tantum scelus poterat Ci., (ut) tenuitas dissimulari non queat Ci., dissimulato intellectu, dissimulata seditio T.; med.: dissimulata deam Stat. prikrivajoča svoje božanstvo; z ACI: Pl., Cu., Q., Suet., cui … Cn. Plancio numquam dissimulavi me plurimum debere Ci., neque se Sullanum esse dissimulat Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae rebus sit causa novandis, dissimulent V., quid ipse sim secutus, promam, nec umquam dissimulavi Q.; s quin: Gell., me … ille versus dissimulare non sinit, quin delecter Ci.; s quasi: dissimulabo hos quasi non videam Pl.; z de: Dig., Volturcius … dissimulare de coniuratione S. Od tod adv. pt. pr. dissimulanter neopaženo, (na) skrivaj, tajno: O., Amm., Demetrius dissimulanter asservari iussus est L., verba d. conclusa Ci., non (ne, neque) d. Ci., Suet. neprikrito, gratias populo Romano non d. tullit, quod … Val. Max. odkritosrčno se je zahvalil rimskemu ljudstvu, da … , alii (ante finem recedunt) d. et furtim Plin. iun.

    3. vnemar pustiti (puščati), omalovaževati, ne ozirati se, ne meniti se, prezreti (prezirati): dissimulatus Marcii Macri (consulatus) T., Acilia … sine absolutione, sine supplicio dissimulata T., conscientiā belli Sacrovir diu dissimulatus T. očitalo se mu je, da je dolgo prikrival Sakrovirov upor, čeprav je zanj vedel; occ. zanemariti (zanemarjati), zamuditi (zamujati): d. damnosam curationem P. Veg., plerumque ab eis docendis (v sl. z infinitivnim stavkom) male dissimulatur Aug., quod dissimulatum Amm.
  • dīus2 3 (iz *divios; prim. gr. δῖος božji, εὔδιος jasen, svetel,lat. deus, diēs), star. in pesn.

    1. božji, božanski, božanstven, nebeški: o Romule, Romile die Enn., dia dearum V. (= δῖα ϑεάων Hom.); v rotitvi: me dius fidius (Fidius) je dius soobl. = deus; gl. fidius (Fidius).

    2. plemenit, blag: Casmillus, dius administer diis magnis Varr., dia Camilla V.

    3. božansko velik, božansko lep: dias in luminis oras exoritur Lucr., sententia dia Catonis H., dium profundum O.

    4. nebesen: dia et marina et terrea Prud. — Subst. dīum -iī, n vsemir(je): Fest., sub dio Col. ali (star.) sub diū Pl., Lucr., Vitr., Plin. pod milim nebom (klas. sub divo).
  • dīvus 3 (gl. deus)

    1. božji, božanski: res divae Naev. ap. Non., figere dona solebant Laurenti divo V., diva creatrix ali parens (= Venus) V., Ilia d. O., caro d. Prud. Od tod subst.

    1. dīvus -ī, m bog: H., L. idr.; pogosteje pl. dīvī -ōrum, -ûm in (star. pesn.) -ôm: praesentiam saepe divi suam declarant Ci., divique hominesque V., divûm (po drugih divôm) pater atque hominum rex Enn., V., numerum divorum altaribus addit V., quem vocet divûm populus ruentis imperi rebus (dat., dostavi sustentandis) H., ni … divôm pater adnuisset … H.; occ. oboževan, po-božen: divum (= Aenean) violare vulnere V.; (poseb. o umrlih rimskih cesarjih, redkeje o še živečih): d. Augustus H., Augustus Caesar, divi (sc. Iulii Caesaris) genus V., divo Iulio (iron.) Ci., divus Iulius (Caesar) Suet.

    2. dīva -ae, f boginja: Cat. idr., digna diva … venere Pl., diva solo fixos oculos aversa tenebat V., diva potens Cypri H., o diva gratum quae regis Antium H., si divus, si diva esset L., divi divaeque L.; pren.: mea diva Cat. (o ljubici).

    3. dīvum -ī, n nebo, vedrina, le v zvezah sub divo pod milim nebom, na prostem: Ci., N., V., H. idr., in sub divum na prosto: H.
  • dno [ò] srednji spol (dna)

    1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
    dvojno dno der Doppelboden
    vozila: dno vozila der Boden
    zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
    tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

    2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
    morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
    pekla, duše: der Grund
    figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

    3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
    dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
    dno predora die Tunnelsohle

    4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

    5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

    6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
    šport dno tabele das Tabellenende
    |
    z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
    z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
    pritisk na dno der Bodendruck
    brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
    figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
    figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
    do dna bis zum Boden
    do dna por porentief
    figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
    figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
    figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
    figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
    iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
    na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
    figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
    v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun
  • dobav|a ženski spol (-e …) die Lieferung, -lieferung (nad dogovorjeno količino Mehrlieferung, orožja Waffenlieferung naknadna Nachlieferung, napačna Falschlieferung, pod dogovorjeno količino Minderlieferung); nekomu: die Belieferung (von/ des); gledano s strani prejemnika: der Bezug, -bezug (po partijah Partiebezug)
    datum dobave das Lieferdatum
    kraj dobave der Lieferort
    pogoj dobave die Bezugsbedingung
    težave pri dobavi Lieferschwierigkeiten množina
    dobava takoj sofort lieferbar
    | ➞ → dobavni
  • dobíti (-ím) | dobívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
    dobiti pismo ricevere una lettera
    kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare

    2. (postati bogatejši)
    a) (za kako stvar) avere, ottenere:
    dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
    dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
    dobiti otroka avere un bambino
    dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
    dobiti sive lase incanutire
    dobiti pogum prender coraggio
    b) (postati deležen):
    dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
    dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso

    3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
    koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?

    4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
    dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica

    5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
    dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra

    6. prendere, catturare, acchiappare:
    ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi

    7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
    vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa

    8. (z glagolskim samostalnikom):
    dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
    dobiti opomin essere ammonito
    dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
    dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
    dobiti gol prendersi un gol
    dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
    dobiti obisk ricevere una visita
    dobiti vpogled prendere in visione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
    pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
    pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
    pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
    dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
    pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
    dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
    dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
    pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
    dobiti mlade figliare
    če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
    dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
    dobiti (ujeti)
    koga na laži cogliere qcn. in fallo
    dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
    dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
    pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
    rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
    šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe

    B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi
  • dȍhvāt m, dòhvat m, mn. dòhvati, rod. dȍhvātā
    1. doseg: na -u ruke; knjiga ti je tu, na -u ruke knjigo imaš tu, samo sezi po njej
    2. raditi na dohvat ruke delati površno; uzimati na dohvat jemati, kar pride pod roko; na dohvat puške na streljaj
  • dōlōsus 3, adv. (dolus) varljiv, spletkarski, zvijačen, zvit, pretkan, premeten: conservus, fidicina Pl., gens O., mulier H., amici ferre iugum pariter dolosi H. ki se zvijačno izogibajo skupnega jarma; d. volpes Ph.; (o stvareh): consilia Ci., cinis H. varljiv (ker se pod njim skriva žerjavica), artes O.; adv.: rem dolose aggrediri Pl., quidquam agi dolose … potest? Ci.
  • Domitius 3 Domicij(ev),

    A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

    I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

    1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

    2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

    3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

    4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

    5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

    6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

    7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

    8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

    9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

    10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

    1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

    2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

    II. Calvīnī = Plešci.

    1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

    2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

    1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

    2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

    3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

    4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.