Franja

ercepùrāć -áća m dial., slabš. človek iz užiškega kraja, primitivec

ergèlāš -áša m
1. konj iz žrebčarne, kobilarne
2. konjušar

ergot [ə́:gət] samostalnik
botanika rženi rožiček; izvleček iz rženih rožičkov

erīcē -ēs, f (gr. ἐρείκη, ἐρίκη) vresje: Plin. Od tod adj. erīcaeus 3 vresen, iz vresja: mel Plin.

éroder [erɔde] verbe transitif ob-, iz-, raz-jedati; glodati; erodirati; odplavljati

cet acide érode un métal ta kislina razjeda kovino
l'eau érode le lit des rivières voda izjeda rečno strugo

erogar [g/gu] iz-, pre-gnati

érosif, ive [erɔzif, iv] adjectif eroziven, iz-, razjedajoč, ki povzroča erozijo

erstehen^*

1. nastati, zrasti iz, izvirati iz; erstehen lassen ustvariti

2. (erwerben) nabaviti, kupiti

ēructō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. ērugere, prim. gr. ἐρεύγομαι)

I. izrigati, (iz)bljuvati: Col., unde tu nos turpissime eructando eiecisti Ci., (Cyclops) iacuit saniem eructans et frusta … commixta mero V., eructant sermonibus suis caedem bonorum Ci. pretijo rigajoč z umorom.

— II. pren.

1. trans.
a) (o stvareh): izbruhati, iz sebe metati, od sebe da(ja)ti: Plin., Gell., Iust., Pall., aquam, odorem Varr., Tartarus horrificos eructans faucibus aestūs Lucr., (Aetna) scopulos avulsaque viscera montis erigit eructans V., Acheron omnem Cocyto (dat.) eructat harenam V. vali … v Kokit, quā … eructat Bosphoros amnes Val. Fl., Aetna eructat … ignis inclusi gemitūs Sil.; abs.: Charybdis, quae ter die absorbebat terque eructabat Hyg.
b) (o bitjih) α) izrojiti dati komu: in alios fines examina gentis eructare Tert. β) besede izustiti (izuščati): Eccl., Vulg.

2. intr. prodreti (prodirati),
a) (o bitjih): Phoenices in Africam eructant Tert.
b) (o stvareh): ignis e terra per vertices montium eructans Tert., ut (plenitudo boni) … eructat a conscientia in superficiem Tert.

ērumpō -ere -rūpī -ruptum

I. trans. bukniti dati čemu

1. refl. in med. planiti iz česa, zagnati se iz česa, prodreti (prodirati) iz česa: Ca., portis se foras erumpunt C., se erupit cupido Lucr., vis foras erumpitur Lucr., faucibus erupti ignes Lucr. izbruhnjen, caput, unde … se erumpit Enipeus V. pridira; occ.
a) kaj predreti (predirati), iz česa predreti, prodreti: erumpere portas L., iamdudum erumpere nubem ardebant V., erumpere nebulam Val. Fl., liquores terra erumpit Tib., erumpere Pontum T., vincula Icti.
b) storiti, da se kaj (kak tvor idr.) predre: Ca.

2. pren. izpustiti (izpuščati), iztres(a)ti, izsuti, izsipati, duška dati čemu: hoc gaudium Ter., ne in me stomachum erumpant Ci. ep. da ne izlijejo žolča nad menoj, in eas naves … iracundiam erupit C., erumpere diu coërcitam iram in hostes L.

— II. intr.

1. iz česa predreti (predirati), prodreti (prodirati), udreti jo, planiti, zagnati se: ut Catilina erupit ex urbe Ci., abiit, excessit, evasit, erupit Ci., ignes ex Aetnae vertice erumpunt Ci. ogenj šviga, bruha, fistulae puris eruperunt N.; occ.
a) voj. udariti, udreti iz (tabora, trdnjave): tandem erumpunt et castra relinquunt V., legio … velut cuneo erupit T. Od kod? z abl.: ne quo loco erumperent Pompeiani C., erumpunt portis S., V., duabus simul portis erumpitur L. planejo skozi dvoje vrat; s praep.: ex castris, ex silvis C., a porta L.; solus inter tela hostium vitabundus erumpit S., per hostes L. vrste sovražnikov prebiti. Kam?: ad Catilinam S., in hostem, in populatores L. planiti na …
b) (o rastlinah): (pri)kliti, pognati (poganjati) iz česa: folium e latere, qui (lentor) ex cortice erumpit, dentes erumpunt Plin., erumpunt … cornua fronte Sil.
c) medic. izpahniti si, izviniti si: ne (femur) rursus erumpat Cels.

2. pren.
a) (iz)bruhniti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, vne(ma)ti se, pojaviti se, na dan priti, razodeti se: furor erupit Ci., erumpunt odia Ci., erumpentes tempestates C., erupit scelus L., erupit deinde seditio L., erumpentis seditionis indicia T., fletus erumpit Q., quae (lacrimae) erumpunt dolore Q. se utrnejo, se uderejo; ut id, quod latebat, erumperet Ci., illa coniuratio ex latebris erupit Ci. je prišla na dan, erumpat … aliquando vera … vox Ci. pridi iz mojih ust, sentire potuit sermones iniquorum in suum nomen erumpere Ci. da bijejo (merijo) nanj, audacia in nostrum tempus erupit Ci.
b) sprevreči se, preiti, prehajati, zaiti v kaj, izteči (iztekati) se, končati (končevati) se (s čim): erumpere ad perniciem civitatis Ci., in omnium perniciem L., in publicam perniciem T., haec quo sint eruptura, timeo Ci., necesse est ex avaritia erumpat audacia Ci., quonam esset eius cupiditas eruptura Ci. kako se bo končala, erumpere ad ultimum seditionis L., nox in scelus erupta T., er. ad. minas T., zagnati grožnje, in omne genus crudelitatis Suet., in iurgia patris (objektni gen.) Iust.
c) (od svoje stvari) nanagloma zaiti, zahajati: qui ex media erumpit Q.

Erwerbseinkünfte, pl, dohodki iz gospodarske dejavnosti

Erythēa in Erythīa -ae, f (Ἐρύϑεια) Eriteja (Eritija),

1. otok v Gadskem zalivu ob ustju reke Gvadalkvivira, od koder je baje Herakles odpeljal Gerionovo govedo: Pr., Mel., Plin. Od tod adj. Erythēïs -idis, f (Ἐρυϑηΐς) iz Eriteje, eritejska: praeda (= Gerionovo govedo) O. Erythīus 3 eritijski: Sil.

2. mesto v Aziji, najbrž v Paflagoniji: Val. Fl.

erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

salamanqués, -esa; salamanquino salamanski, iz Salamanke

marsellés, -esa marsejski, iz Marseilla

marsellésm Marsejec; mornarska kapuca

indostanés, -esa iz Hindustana

escapade [eskəpéid] samostalnik
objestno dejanje, lahkomiselnost; pobeg iz ječe

escarbille [ɛskarbij] féminin drobcen premogov delček, ki uide z ognjišča, iz dimnika

escorchar iz kože dati, odreti