Franja

žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

žŕtev sacrificio m ; poet holocausto m ; (oseba, žival) víctima f

doprinesti žrtev za hacer un sacriflcio por
naložiti žrtev imponer un sacrificio
biti žrtev, postati žrtev ser víctima (intrige de una intriga)
bilo je 50 žrtev hubo 50 víctimas
pripravljenost za žrtve disposición f a hacer sacrificios
nobenih žrtev se ne bati (ustrašiti) no omitir sacrificios

ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

Ἄρτεμις, ιδος, ἡ acc. ιν, hči Zevsa in Lete, sestra Apolonova. – Ἀρτεμίσιον, τό Artemidi posvečen kraj, rt na severu Evboje, kjer je bilo l. 480. poraženo perzijsko brodovje.

ἄσμενος 3 [Et. iz ϝάδ-σ-μενος, kor. swad, gl. ἡδύς] voljan, vesel, rad; ἐμοὶ δέ κε ἀσμένῳ εἴη ljubo bi mi bilo; σφὶ ἀσμένοισι na (v) njih veselje.

αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.

ἀφ-ηγέομαι ion. ἀπ- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem τινός; odhajam. 2. razlagam, pripovedujem; ion. τὸ ἀπηγημένον (kar je bilo) navedeno.

γίγνομαι d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνεταί τινι (z inf. ὡς, ὅτι) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; ἐν ταῖς γιγνομέναις ἡμέραις v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni); o številu: znesem, znašam, οἱ γενόμενοι δασμοί došli davki, dac; ἀριθμὸς γεγονώς skupno število; πλείους ἐγίγνοντο tvorili so večino; ἐγένοντο οἱ σύμπαντες vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: δηίοισι χάρμα; πάντα izpreminjam se v vse mogoče stvari; παντοῖος na vso moč si prizadevam; ἐγένοντο ἄνδρες ἀγαθοί izkazali so se kot vrli možje; τὰ ἱερὰ οὐ γίγνεται žrtve so neugodne, εὖ γίγνεται se srečno izvrše, so ugodne; τὴν ἡλικίην pridem v moško dobo. – Pomni zlasti zveze s subst. κλοπεύς, κωλυτής, κτείνας γίγνομαι itd. = κλέπτω, κωλύω, κτείνω itd. 2. z adverbi: εὖ (κακῶς) γίγνεται po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), ἐγγύς pridem blizu, ἡ μάχη οὕτως ἐγένετο se je tako izvršila, ἄνω γίγνομαι pridem gori (ἐκεῖ tja, ὄπισθεν za hrbet, πέραν na ono stran); τρίχα ali τριχῇ γίγνομαι razdelim se v tri dele; δίχα γίγνομαι razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. νίκη γίγνεταί τινος pripade komu; γίγνομαί τινος pridem pod koga (v njegovo oblast); ἐμαυτοῦ (ἐν ἐμαυτῷ) γίγνομαι pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; τῶν δικαστῶν postanem (sem) sodnik; ἐλπίδος μεγάλης trdno se nadejam; b) z dat. τινί pripade mi kaj v delež, τιμωρίη μοι γίγνεται trpim kazen; γίγνομαί τινι pridem komu v roke; c) z acc. ἐμὲ χρεὼ γίγνεται potrebujem česa. 4. s predlogi: ἀπό τινος pridem od (dovršenega dela), vrnem se, ἀπὸ δείπνου pridem od obeda, odobedoval sem; διά τινος peljem skozi ὁδός, δι' ἔχθρας sprem se s kom, δι' ὀργῆς τινί razsrdim se nad kom; εἰς Λακεδαίμονα odidem v L.; ἔν τινι pridem kam, sem med ljudmi, ἐν πολέμῳ nahajam se v vojski, ἐν ἐμαυτῷ gl. 3 a; ἐν ποιήσει pečam, bavim se s čim, ἐν πείρᾳ občujem s kom, ἐξ ἀνθρώπων umrjem, ἐξ ὀφθαλμῶν izginem izpred oči; ἐπὶ τοῦ ὄρους pridem na goro; ἐπί τινι pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (ἐπὶ βασιλεῖ); κατά τι pridem kam; μετά τινος prestopim h komu; παρά τι opiram, naslanjam se na kaj; περί τι bavim se s čim, περί τινα pridem v bližino koga; πρός τινι lotim se česa, dospem kam; σύν τινι pridružim se komu; ὑπέρ τινος sem nad kom; ὑπό τινι pridem pod oblast koga.

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δέω², ep. δεύω [Et. kor. deus, staroind. dōšas "nedostatek". – Obl. fut. δεήσω, aor. ἐδέησα, pf. δεδέηκα] pogrešam, manjka mi česa, potrebujem, treba mi je, sem brez česa τινός a) ὀλίγου ἐδέησα καταλευσθῆναι malo je manjkalo, da bi bil kamenan = skoraj bi bil kamenan, τοσούτου δέω toliko manjka, da (inf. in ὥστε), μικροῦ δέω malo manjka, da; πολλοῦ δέω mnogo manjka, da = nikakor ne; abs. inf. ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, μικρᾶς ῥοπῆς ἐδέησε γενέσθαι to bi se bilo prav lahko zgodilo; b) pri števnikih s pt. πεντήκοντα δυοῖν δέοντα ἔτη 50 let manj dve leti = 48; δυοῖν δέοντα τεσσαράκοντα = 38; δυοῖν δεούσαις εἴκοσιν ναυσίν z 18 ladjami.

δῆλος 3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.

δια-γιγνώσκω, δια-γῑνώσκω 1. natančno, do dobra spoznam, spoznavam, ločim, razločujem, presojam. 2. razsojam, odločujem δίκην, ἡ διεγνωσμένη κρίσις izrečena sodba. 3. odločim se, sklenem; διέγνωστο sklenjeno je bilo.

δια-δείκνῡμι 1. trans. natančno pokažem, razložim, dokažem; s pt. διαδεξάτω κηδόμενος naj pokaže, da skrbi; διαδεικνύσθω ἐὼν πολέμιος naj se proglasi za sovražnika. 2. intr. διέδεξε bilo je jasno, pokazalo se je.

διά-δηλος 2 popolnoma jasen, očividen; s pt. εὐτακτῶν jasno je (bilo), da …

δια-θρῡλέω razglasim, -trosim, imam vedno na jeziku, διετεθρύλητο, ὡς splošno je bilo znano; pass. preglušijo me; διατεθρύλημαι sem omamljen.