Franja

Zadetki iskanja

  • máska máscara f (tudi oseba)

    pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
    posmrtna maska mascarilla f
    sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
    nadeti si masko ponerse la careta
    ples v maskah baile m de máscaras
    protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
    maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
    maska za obraz (kozmetika) máscara f
    sprevod mask desfile m de máscaras
  • maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

    kot (za) maščevánje za as vengeance for
    krvno maščevánje blood feud
    to bo moje maščevánje that will be my revenge
    hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
    izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
    skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
    tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance
  • maši|ti (-m) zamašiti stopfen, verstopfen
    mašiti si ušesa sich die Ohren zuhalten
  • mašíti to stop; to fill; to cram; to stuff

    mašíti komu usta to gag someone
    mašíti si ušesa to stop one's ears (tudi figurativno)
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • Matíja (-a) m Matteo
    PREGOVORI:
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
  • mázati (mážem)

    A) imperf. ➞ namazati

    1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
    mazati čevlje lucidare le scarpe
    mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
    mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
    šport. mazati smučke sciolinare
    mazati z oljem oliare
    mazati z voskom incerare

    2. pog. (ličiti) truccare

    3. teh. ingrassare, lubrificare:
    mazati ležaje ingrassare i cuscinetti

    4. pren. (podkupovati) ungere:
    mazati koga ungere le ruote a qcn.

    5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
    pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri

    6. pren. picchiare, menare:
    mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone

    7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)

    8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
    šport. mazati koga battere qcn.
    pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.

    B) mázati se (mážem se) imperf. refl.

    1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi

    2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi

    3. pog.
    ven se mazati cavarsi d'impiccio
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • med3 (predlog) entre; en medio de ; (časovno) durante

    med nama entre tú y yo
    med nami entre nosotros
    med Ljubljano in Zagrebom entre Lj. y Zagreb
    med šesto in sedmo uro entre las seis y las siete
    med seboj entre sí, entre ellos (ozir. ellas)
    med tednom entre semana
    med tem entretanto
    med sušo entre la sequía
    med njihovo odsotnosjo durante su ausencia
    med vojno durante la guerra
    med potovanjem durante el viaje
    medtem ko mientras
  • mèd (predlog) (mèd dvema) between, pesniško betwixt; (med mnogimi) among, amongst, amid(st); (časovno) during

    mèd učno uro during the lesson
    biti mèd dvema alternativama to be between two alternatives
    nobene podobnosti ni mèd njima there is no likeness between them, they bear no likeness to each other
    to naj ostane mèd nama this must remain a secret between us
    mèd nama rečeno between you and me, between ourselves, humoristično between you, me and the gatepost
    lebdeti mèd nebom in zemljo to hover between heaven and earth
    zaprt med štirimi stenami shut up within four walls
    oče je razdelil svoje imetje mèd otroke the father shared his property among his children
    mèd štirimi očmi in private, tête-à-tête
    je razlika mèd njim in menoj there is a difference between him and me
    ni ga več mèd nami he is no more amongst us
    razdeliti si vsoto mèd seboj! divide the sum among you!, pogovorno split the lot between you!
    ženijo, poročajo se mèd seboj they intermarry
  • medenica samostalnik
    (del okostja) ▸ medence
    dvigniti medenico ▸ medencét megemel
    poškodba medenice ▸ medencesérülés
    mišice medenice ▸ medenceizmok
    operacija medenice ▸ medenceműtét
    krepitev medenice ▸ medence erősítése
    dno medenice ▸ medencefenék
    zdrava medenica ▸ egészséges medence
    bolečine v medenici ▸ medencefájdalom
    vnetje v medenici ▸ medencegyulladás
    krožiti z medenico ▸ medencével köröz
    vaje za medenico ▸ medencegyakorlatok
    zlomiti si medenico ▸ medencetörés
    Povezane iztočnice: mala medenica
  • médij (-a) m

    1. medium

    2. kem., fiz. mezzo:
    vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono

    3. (sredstvo) mezzo:
    medij za informiranje mezzo d'informazione
    množični mediji mezzi di comunicazione di massa

    4. lingv. diatesi media, genere medio, medio
  • medsebójen réciproque, mutuel

    medsebojna odvisnost interdépendance ženski spol
    medsebojna pomoč entraide ženski spol
    medsebojno réciproquement, mutuellement
    medsebojno si pomagati s'entraider
  • medsebójno adv. reciprocamente, vicendevolmente:
    medsebojno odvisen correlato, interdipendente
    medsebojno povezati interconnettere
    medsebojno si pomagati spalleggiarsi
    medsebojno učinkovati fiz. interferire
  • meglà (-è, mègla -e) f

    1. nebbia; foschia; caligine:
    po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
    debela, gosta megla nebbia fitta
    redka megla nebbia leggera, nebbiolina
    megla prahu nebbia di polvere
    pas megle banco di nebbia
    nepredirna megla cortina di nebbia

    2. pren. nebbia:
    megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
    zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
    megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
    pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
    vleči se kot megla trascinarsi
    spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
    meteor. inverzna megla nebbia per inversione
    nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
    navt. rog za meglo sirena da nebbia
    voj. umetna megla nebbia artificiale
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • mekína (-e) f bot. cupola, involucro legnoso, glumella (di orzo, avena):
    pren. zaračunati si vsako mekino farsi pagare ogni minuzia, ogni nonnulla
  • mencáti (drgniti) to rub

    mencáti si oči to rub one's eyes; (nervozno se premikati) to fidget; (oklevati) to hesitate
  • mencáti restregar; frotar

    mencati si oči restregarse los ojos; (oklevati) titubear