Franja

potemtákem adv.

1. (potem, torej) dunque, perciò, pertanto

2. (v vezniški rabi) perciò, quindi, allora:
podjetje je v krizi. Potemtakem ni čudno, da že nekaj mesecev ni plač l'azienda è in crisi. Perciò non meraviglia che gli stipendi siano in ritardo da mesi

potlej [ô]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (potlej pa dann, dann aber), darauf; (dalje) weiter, ferner

2. (tedaj) denn (če …, kako naj potlej …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potlej pošteno wenn schon, denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potlej wenn du allein nicht …, dann)
potlej pa kar! na dann/denn!

3. (torej) also

4.
in kaj potlej? na und?
in kaj potlej, če je/ni …? und was (dann), wenn …?

potron-jaquet [pɔtrɔ̃žakɛ] masculin, familier jutranji svit, zora

dès le potron-jaquet že ob svitu, od svita

pozabljen (-a, -o) vergessen
pozabljen od Boga gottvergessen
to je že zdavnaj pozabljeno darüber ist längst Gras gewachsen

poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

samo po videzu ga poznam I know him only by sight
poznáti po imenu to know by name
že več let ga poznam I have known him for years
poznamo jih že pet let we have known them for five years
ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
ne poznam strahu I am devoid of fear
on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
ne poznajo se mu leta he does not look his age
žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me

pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai

prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

I. adj.

1.
a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S. —

II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H. —

III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.

prae-cerpō -ere -cerpsī -cerptum (prae in carpere)

1. spredaj potrgati, spredaj požeti: densas aristas Cat., tenera germinum Plin., iubas Stat.

2. poprej (predčasno) potrgati (požeti, pokositi): messes O.

3. metaf.
a) tako rekoč „od ust vzeti (jemati) kaj“, prevze(ma)ti komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si kaj, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: Val. Max. idr., non praecerpo fructum officii tui Ci., laetitia praecerpta L. že prej okušeno veselje, gratiam novitatis et florem epistulae loquacitate praecerpere Plin. iun., vates futura praecerpunt Min. gledajo v prihodnost.
b) delati (narediti) izpiske, izpis(ov)ati, ekscerpirati: cum Aristotelis libros problematorum praecerperemus Gell.

prae-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (prae in currere)

I. intr.

1. naprej (s)teči, naprej (po)hiteti, naprej iti: Pl. idr., abi, praecurre Ter., p. ad Caesarem C., praecurrunt equites C., praecurrere ante omnes C., praecurrere per coles Auct. b. Afr., praecurrit index ad Persea L., praecurrere aliquem Sen. ph.; subst. praecurrentia -ium, n prejšnje, preteklo, minulo, prejšnjost, preteklost, minulost: et contraria et consequentia et consentanea et quasi praecurrentia et repugnantia Ci., ut primordia rerum et quasi praecurrentia, in quibus inest aliquid argumenti Ci.

2. metaf. naprej hiteti, prehiteti: eo fama iam praecurrerat de proelio Dyrrhachino C. se je bil glas že razširil naprej; z dat.: ut certis rebus certa signa praecurrerent Ci. se prikazujejo pred njimi; occ. preseči (presegati), prekositi (prekašati): alicui studio Ci. —

II. trans.

1. prehiteti, prej pri(spe)ti: alicuius adventum Plin. prehitevši preprečiti, aliquem celeritate C., quo (sc. ore) Appii interitum veridica Pythiae vaticinationis fides praecucurrit Val. Max.; pren.: aliquem equis albis H. triumfirajoč prekositi.

2. preseči (presegati), prekositi (prekašati): aliquem nobilitate N., oratores iudicio T. (Dial.) v okusu, aetate p. aliquem Ci. biti starejši od koga.

prae-iūdicō -āre -āvī -ātum (prae in iūdicāre)

1. (kot jur. t.t.) vnaprej (raz)soditi, vnaprejšnjo sodbo izreči (izrekati), vnaprejšnjo (sodno) odločitev spreje(ma)ti, vnaprej se odločiti (odločati), prejudicírati: Icti., exponant, quid in magistratu gesserint, deque iis censores praeiudicent Ci., re semel atque iterum praeiudicatā Ci., quasi praeiudicata res ad has causas deferri solet Ci., ut per illum, qui hoc attulisset venenum de hoc praeiudicaretur Ci., id arroganter non praeiudico Brutus ap. Ci. ep., noli praeiudicare quid fuerit Ap., in eā re, quam tu iam praeiudicasti Ap.

2. metaf. pt. pf. praeiūdicātus 3 vnaprej odločen (določen), vnaprej presojen (dosojen): eventus belli L., opinio Ci. predsodek, vir praeiudicatissimus Sid.; od tod subst. praeiūdicātum -ī, n vnaprej odločeno, vnaprej odločena stvar: ne id ipsum quod consultationi reliquerant pro praeiudicato ferret L. imeti za že vnaprej odločeno.

3. meton. škoditi (škodovati), imeti škodljiv (negativen) vpliv, uničiti (uničevati), (u)gonobíti: Ambr., Icti. Prim. praeiūdicium.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

prae-videō -ēre -vīdī -vīsum (prae in vidēre)

1. (že) (vna)prej zagledati, (že) (vna)prej videti: ictum venientem V., praevisos in aquā timet hostia cultros O., sanguine cultros inficit in liquidā praevisos forsitan undā O., praevisā locorum utilitate T., quisque quasi fortissimum amplectitur, cum ab alio dictum est, quod ipse praevidit Plin. iun. na kar je sam mislil že prej.

2. metaf.
a) (že) vnaprej videti = predvide(va)ti: futura Ci., impetum hostium T., periculum Suet., non tantum praevisa, sed subita expedire T., praevideo, quid sit defensurus Hortensius Ci.
b) ((vna)prej) poskrbeti: quod ne fieret, consilio sollerti praevidit Amm.

prástàr très vieux, très ancien, antique

to je že prastaro (familiarno) cela date du (ali remonte au) déluge

práv correctamente; bien; como es debido

imeti prav tener razón
dati komu prav dar la razón a alg
dali so mu prav le han dado la razón, le han hecho justicia
prav ti je te está bien empleado; te lo has querido; lo tienes bien merecido
on ima popolnoma prav tiene muchísima razón
meni je prav me parece bien
če Vam je (se zdi) prav si le parece bien a usted; si usted no tiene inconveniente
njemu je vse prav (je z vsem zadovoljen) él se conforma con todo
meni je vse prav estoy conforme con todo; por mí no hay inconveniente
tako je prav! ¡eso está bien!, ¡muy bien!, ¡bien hecho!, ¡así me gusta!
že prav! ¡ya está bien!
če prav pomislim si lo pienso bien; considerándolo bien
sem prav slíšal? ¿he oído bien?
prav rad con mucho gusto, fam de mil amores
nikoli mu nič prav ne naredim no consigo hacer nada a su gusto
prav zato! ¡precisamente por eso!, ¡razón de más para ello!
ravno prav prihajate llega usted muy oportunamente
to mi pride ravno prav me viene muy a propósito, me conviene
odsotni nimajo nikoli prav quien no parece, perece

pràv bien, à propos, très

prav! bon!
prav ali ne prav à tort ou à raison
prav dati komu donner raison à quelqu'un
prav dobro très bien
prav gotovo bien sûr, sans contredit
prav mu je il l'a bien mérité, cela devait lui arriver, c'est bien fait pour lui, familiarno il ne l'a pas volé
prav nič pas du tout, pas le moins du monde
prav nocoj ce soir même
prav praviš tu dis vrai
prav rad avec plaisir
prav tako de même, idem
prav tako kot aussi bien que
bo že prav tako ce doit être cela, familiarno il y a du vrai là-dedans
pravzaprav à vrai dire, à proprement parler
prav zato précisément pour cela
prav zdaj juste maintenant
imeti prav avoir raison, être dans le vrai, être dans son droit
ne imeti prav avoir tort
prihajati ravno prav arriver fort à propos, venir (ali tomber) à point
zdeti se prav juger bon
če prav pomislim en le considérant bien
če sem prav slišal si j'ai bien entendu
kot je prav comme de raison
ta obleka mu je prav ce costume lui va bien
to bi mi bilo prav cela ferait mon affaire
to mi je prav cela me convient
to pride ravno prav ça tombe à propos (ali à pic, à point)

právi, -a, -o vrai, véritable, authentique, pur, droit, très ; familiarno orthodoxe

pravi kot angle moški spol droit
prava oporoka testament moški spol authentique
prava pot le bon chemin
pravi pravcati vrai de vrai
pravi razlog la vraie raison
pravi športnik un vrai sportif
o(b) pravem času au bon moment, en temps utile (ali opportun), à propos
ob pravi priložnosti, priliki à propos, à point nommé, familiarno à pic
v pravem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du terme
pokazati se v pravi luči se montrer sous son jour véritable
priti o pravem času tomber bien (ali juste)
ne biti čisto pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits
nečesa se pri pravem koncu lotiti prendre quelque chose par le bon bout
njegovo pravo ime je son véritable nom est
ona je že prava ženska elle est déjà très femme
to je prava norost c'est pure folie

pravíca (-e) f

1. giustizia; giusto:
iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

2. diritto; facoltà:
imeti pravico do aver diritto a
odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
dedna pravica diritto all'eredità
volilna pravica diritto di voto
pravica do pritožbe diritto al ricorso
pravica najmočnejšega il diritto del più forte
po vsej pravici a buon diritto

3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

4. jur. diritto; proprietà:
avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
avtorske pravice diritti d'autore, copyright
angl. patentna pravica proprietà intellettuale

5. po pravici:
vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pravici je zadoščeno giustizia è fatta
kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
deliti pravico giudicare, sentenziare
imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
pravica pesti il diritto del più forte
domovinska pravica diritto di cittadinanza
lastninska pravica diritto di proprietà
predkupna pravica diritto di prelazione
politična pravica diritto politico
hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
hist. pravica do krvnega maščevanja faida
hist. pravica paše escatico
hist. pravica košnje erbatico
pren. varuh pravice il custode dell'ordine
jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
PREGOVORI:
kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

práviti decir ; (pripovedovati) contar

to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
se pravi, da ... significa eso que...
tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
to se že nekaj pravi eso ya es algo
pravijo, da je umrl se dice que ha muerto

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.