Franja

dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
se dérober sous zrušiti se pod
dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
dérober à la vue odtegniti pogledom
mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela

descending [diséndiŋ] pridevnik
ki se spušča, ki pada

descending letter črka, ki se piše deloma pod črto (npr. g, j)

descubierto nepokrit, odkrit, brez strehe; odprt; nezavarovan

a pecho descubierto brez orožja za obrambo
a la descubierta, al descubierto, a cielo descubierto na prostem, pod milim nebom; naravnost, brez ovinkov
en descubierto v zaostanku (s plačilom); brez kritja, brez orožja
andar (estar) descubierto hoditi (biti) razoglav
estar en descubierto biti ne(po)krit (račun), ostati dolžnik

desdeñar prezirati, zasramovati

desdeñarse de a/c smatrati nekaj pod svojo častjo

déska board, (debela) plank, deal, deal board; (za pod) batten

déske pl (figurativno, gledališče) the boards
likalna déska ironing board
objavna, razglasna déska notice board
odskočna déska springboard
skakalna déska springboard, diving board
risalna déska drawing board
šolska déska blackboard
pòd iz désk planking
šahovska déska chessboard
polagati déske to plank
obiti z déskami to board, to plank; to panel
jadranje z désko (po vodi) wind-surfing

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

dēstituō -ere -uī -ūtum (dē in statuere)

1. (spodaj) postaviti (postavljati), vele(va)ti komu (spodaj) nastopiti, kam stopiti, kje postaviti se: duo signa hic Pl., omnes servos ad mensam ante se Caecil. fr., in alto navem anchoris Naev. fr., aliquem ante pedes L., ante tribunal regis destitutus, cohortes extra vallum (pod taborom) destitutae L., palum in foro d. Gell., in armario … destitutus Gell. vtaknjen v … ; pren.: destituti inter patrum et plebis odia L. postavljeni, inter optimam conscientiam et iniquissimam fortunam destitutus Cu., obtutum acerrimum in me destituit Ap. gleda me z odprtimi očmi; occ. (o upadajoči vodi) na dno (na suho) postaviti (postavljati), na dnu pustiti (puščati): freta destituent nudos in litore pisces V., d. animalia marina Mel., cum fluitantem alveum … tenuis in sicco aqua destituisset L., ut quemque timentem altitudinem destitueret vadum L., destituta navigia, aestu destituta navigia Cu. nasedle.

2. na strani, na mestu pustiti, zapustiti (zapuščati): urbem, vehicula Cu., inceptos favos O., rem incohatam ali inceptam fugam O. popustiti; v pass.: signa relicta et destituta Ci.; (pogosto o osebah) zapustiti = koga samega pustiti (puščati): videtis … destitui alios in convivio Ci., nudus paene est destitutus Ci., velut in solitudine destitutus Cu., aliquem in loco peregrino abiectum d. Petr.; occ. zapustiti = brez pomoči pustiti, nevarnemu položaju prepustiti (prepuščati): iste subito solus destitutus pertimuit Ci., nonne eum in septemviratu (pri potegovanju za … ) destituisti? Ci., cum in hac miserrima fortuna (v tem nesrečnem položaju) destitutus sit Ci., multo etiam gravius, quod sit destitutus, queritur C., sagittarii destituti inermes (brez orožja, namreč za boj iz bližine) interfecti sunt C., d. aliquem in ipso discrimine periculi L., destitutos se esse cernebant Cu.

3. pren.
a) (o neživih subj.) zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati): prospero cursu vectum … destituit ventus L., non te destituit animus, sed vires meae Ph., vigor non destituit vultum Cu., non memoria solum, sed etiam mens eum destituit Cu., ingredientem destituebant poplites minus firmi Suet., aliquem fortuna destituit Vell., Sen. rh., Sen. ph., Suet. ali samo fortuna destituit Sen. rh., Lucan. — Od tod adj. pt. pf. dēstitūtus 3 α) zaradi česa zapuščen, osamljen, brez pomoči: destitutus morte liberorum ali parentum Suet. β) brez česa, ob kaj, kaj izgubivši; z abl.: tantā spe Cu., omni spe Vell., virtute militum Vell., scientiā iuris Q., fortunae ornamentis Iust.; z a(b): ab omni spe, ab unica spe L., a re familiari Suet.; abs. solatio d. Ps.-Q. brez utehe.
b) ne izpolniti (izpolnjevati), neuspešno narediti (delati), (pre)varati, ogoljufati: morando spem L., spem civium Iust., primas spes Cu., conata eius Vell., consilium alicuius Suet., destituit deos mercede pactā Laomedon H. je ogoljufal za dogovorjeno plačilo, si destituat spes L., nec spes destituat Tib.; v pass.: inlusi destitutique Ci., quae destituta exspectatio est L.

dèščičen (-čna -o) adj. di assicelle:
deščični pod parquet

detalle moški spol podrobnost, posameznost; natančno pojasnilo; specifikacija računa

detalle al pie opazka pod črto
vender al detalle prodajati na drobno
precio al detalle cena na drobno
en detalle natančno, podrobno
dar detalles natančno navesti (poročati)
entrar en más detalles iti v podrobnosti glede
para más detalles dirigirse al portero za podrobnosti se obrnite na vratarja

déte (-eta) n knjiž. (otrok) bambino; figlio:
nositi dete pod srcem portare un bambino in grembo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
občinsko dete bambino abbandonato; ospite di un brefotrofio
rel. božje Dete Bambin Gesù
pren. mrtvorojeno dete cosa nata morta, destinata a fallire

deuil [dœj] masculin žalost, žalovanje, doba žalovanja; žalna obleka, črnina; žalni sprevod, pogreb

grand, demi-deuil globoko žalovanje, polžalovanje
deuil national narodno žalovanje
jour masculin de deuil dan žalovanja
vêtement masculin de deuil žalna obleka
ce tailleur fait le deuil en 24 heures ta krojač izdela žalno obleko v 24 urah
avoir les ongles en deuil (familier) imeti črne nohte
être en deuil, porter le deuil de quelqu'un žalovati za kom
faire son deuil de quelque chose (figuré) narediti križ čez kaj, pod nosom se obrisati za kaj
tu peux en faire ton deuil pod nosom se lahko obrišeš za to
mener, conduire le deuil de quelqu'un iti na čelu žalnega sprevoda
se mettre en deuil obleči se v žalno obleko
(figuré) il porte le deuil de ses illusions žaluje za svojimi iluzijami
quitter le deuil odložiti žalno obleko
il a eu un deuil imel je smrten primer v družini

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dèž lluvia f

v dežju bajo la lluvia
droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
močan dež chaparrón m
nenaden dež aguacero m
dež gre llueve; está lloviendo
na dež kaže parece que va a llover
priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

dicht

1. Nebel, Gewebe, Haar, Verkehr: gost

2. (gut schließend) zatesnjen, tesen, (Wasserdicht) neprepusten za vodo, (Luftdicht) nepredušen, Relais: zatesnjen, Wald: gosto zaraščen, Regen: močan

3. figurativ pri pravi (pameti)

4. dicht bei, dabei, daneben, unterhalb usw.: tik (ob, pod), takoj (ob, pod)

diciō -ōnis, f (iz dīcere) „pravica govorjenja ali zapovedovanja“, od tod gospostvo, oblast, sodna oblast, sodstvo: Pl., Plin. iun., Sil., Stat., Suet., Gell., quae nationes in eorum regno ac dicione sunt Ci., nationes, quae in amicitiam populi Romani dicionemque essent Ci., sub populi Romani imperium dicionemque cadere Ci., redigere omnes eas civitates in dicionem potestatemque populi Romani Ci., redigere bellicosissimas gentes in dicionem huius imperii Ci., urbes multas sub imperium populi Romani dicionemque subiungere Ci., sub illorum dicione atque imperio esse C., postquam res publica in paucorum potentium ius atque dicionem concessit S., qui terras omni dicione tenerent V., late iam tum dicione premebat populos V., suae dicionis regionem facere L. pod svojo oblast spraviti, Rhodiorum dicionis esse L. biti pod sodno oblastjo Rodošanov, rem Nolanam in ius dicionemque dare Poeno L. Puncu podrediti, inde sub Ascanii dicione binominis Alba … fuit O., regionem … dicioni eius adiecit Cu., Tyros mare suae dicionis fecit Cu., se regnumque dicioni eius permittere Vell., gentem suam dicioni nostrae subicere T., omnium ius in dicionem tuam venit Lamp. vseh pravice do prestola so zdaj združene v tebi; šalj.: aures meas … dedo in dicionem tuam Pl. svoja ušesa ti dajem na voljo = zvesto te hočem poslušati.

Opomba: Nom. sg. ni izpričan.