Franja

lepénka (-e) f cartone:
škatla iz lepenke scatola di cartone
strešna lepenka carta catramata, bitumata
valovita lepenka carta ondulata

lepénka cartón m

škatla iz lepenke caja f de cartón
tovarna lepenke fábrica f de cartonajes
valovita lepenka cartón ondulado

lepílo (-a) n

1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido

2. pellicola (di colla)

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

leskov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mogyoró
2. (izdelan iz lesa leske) ▸ mogyorófa

lesna volna ženski spol die Holzwolle
plošča iz lesne volne die Holzwolleplatte

léstev, léstva escalera f (de madera); escala f

lestev iz vrvi escala de cuerda
naskakovalna lestev escala de asalto
požarna lestev escala de bomberos
reševalna lestev escala de salvamento
postaviti lestev ob zid apoyar una escalera contra una pared
povzpeti se po lestvi subir por una escalera

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lezem) to creep; to trail; to crawl; to move slowly, to walk slowly

lésti na drevo to climb a tree
lésti iz jajca (izvaliti se) to hatch
to vino leze v glavo this wine turns one's head
lésti v dolgove to incur debts
vse, kar leze in gre, je bilo tam all the world and his wife were there

lésti ramper; avancer lentement (ali avec difficulté) ; aller lentement

lesti iz sortir (ali glisser) hors de
lesti v entrer dans; passer lentement
lesti v dolgove s'engager dans des dettes, s'endetter

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

léstva ladder

léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
raztezna léstva extending (ali extension) ladder
kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
telovadna léstva wall ladder
napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
léstva na vozu rack
klin, prečka léstve rung (of a ladder)
léstva k uspehu ladder to success
iti, lesti po léstvi to climb a ladder

let¹ [è] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija, kamna, puščice, kopja, žoge: der Flug
ptičji let Vogelflug
svatbeni let Hochzeitsflug
napovedovanje prihodnosti iz ptičjega leta die Vogelschau

let|eti³ [é] (-im)

1. predmeti:
leteti po zraku durch die Luft wirbeln

2. (pršeti) iskre: sprühen, fliegen

3. figurativno (biti nagnan) fliegen (iz šole von der Schule, iz službe aus dem Dienst)

4.
leteti iz rok aus der Hand fallen
leteti na očitek: zielen auf

letéti to fly

letéti z lastnimi krili (figurativno) to paddle one's own canoe, to stand on one's own feet, to shift for oneself
"leteti" iz službe (biti odpuščen) to be fired, pogovorno to get the sack
letéti komu na pomoč to fly to someone's help
čas letí time flies
šala je letela name the joke was turned against me
lahko bi bil slišal muho letéti you could have heard a pin drop

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

let|ev [é] ženski spol (-ve …) die Latte, die Leiste (merilna [Meßlatte] Messlatte, nazobčana Zahnleiste, nivelirna [Meßlatte] Messlatte, odbojna Scheuerleiste, strešna die Dachlatte, tapetniška Tapetenleiste, tesnilna Dichtleiste, udarna Prallleiste, varovalna Schutzleiste, zaključna Abdeckleiste, zaporna Sperrleiste, žlebljena Kehlleiste)
okrasna letev die Blende, die Zierleiste
pri tehtnici: ravnotežna letev der Waagebalken
letve množina Latten množina, die Lattung
… iz letev Latten-
(ogrodje das Lattengerüst, plot der Lattenzaun, rešetka der Lattenrost, das Lattengitter, stena die Lattenwand, zaboj die Lattenkiste)
obiti z letvami aufleisten, latten, verlatten

let|o¹ [é] moški spol (-a …)

1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps