Franja

pōstulō -āre -āvī -ātum (prim. pōscō)

1. prisvajati si, zahtevati, terjati, postulírati, hoteti, želeti, požele(va)ti, zaželeti (si), (za)prositi koga za kaj, pričakovati kaj od koga: de colloquio C. prositi zastran (zaradi, glede) razgovora, prositi za razgovor, ab senatu de foedere Ci. pri senatu (senat) povprašati zastran (glede) … ; z obj.: Ter., Ph., T. idr., auxilium C., nullum praemium nisi honestum otium Ci., sibi totius belli imperium C., votum Ap. dati (za)obljubo, (za)obljubiti se, aequom postulas Pl. prav imaš; nihil a vobis nisi memoriam Ci., maius aliquid et excelsius a principe postulatur T.; pass.: ludos apparat non postulatus Ci.; z dvojnim acc., in sicer
a) = zahtevati kaj od koga: haec cum praetorem (od pretorja) postulabas Ci.
b) = zahtevati, hoteti imeti koga za kaj: iterum me iam praesentem advocatum postulaverunt Plin. iun.; s finalnim stavkom: Ter., S., Corn., Plin. iun. idr., idque Lemnii sua sponte facerent, postulasset N., qui postulabant, eos … sibi dederent C. postulo, Appi, etiam atque etiam consideres L., Ariovistus ex equis ut colloquerentur, postulavit C., postulat abs te, ut Romam rem reicias Ci., Ariovistus postulavit, ne quem peditem ad colloquium Caesar adduceret C., haec postulo: primum id … ut ne quid huc praeiudicati afferatis Ci.; z inf. ali ACI: Pl., Ter., Ca. fr., N., Corn. idr., dicendo vincere non postulo Ci., qui adire senatum non postulassent L., hic postulat se Romae absolvi Ci.; z NCI (pass.): postulat deus credi Cu. naj ga imajo za boga, ostendi, quam multa ante fieri convenerit, quam hominis propinqui bona possideri postularentur Ci.

2. (o stvareh) zahtevati, vele(va)ti, nanesti (nanašati): Ter., Q. idr., veritas, causa postulat Ci., ut loci natura necessitasque temporis postulat C., res postulare videtur Africae situm paucis exponere S., (sc. herba) ne spargi quidem postulat Plin.

3. occ. kot jur. t.t.
a) pred sodiščem (na sodišču) zahtevati = pred sodiščem (na sodišču) svetovati, predlagati: Icti. idr., quaestionem L., in Gabinium … delationem nominis Ci., recuperatores aut iudicem Ci.
b) (po)klicati, poz(i)vati pred sodnika (na sodišče), (ob)tožiti pred sodnikom (na sodišču): Appium censorem Caelius in Ci. ep., aliquem impietatis reum Plin. iun., aliquem de ambitu Ci., aliquem apud me de pecuniis repetundis Ci., aliquem de repetundis Ci. ali repetundis T., aliquem ob contumelias in Caesarem dictas T., postulatus crimine Ap.; analogno po skladu glag. accusare z gen.: aliquem maiestatis T., aliquem repetundarum Suet., aliquem ingrati Sen. rh. zaradi nehvaležnosti, capitis Icti.

posúditi pòsūdīm
1. posoditi: posuditi komu novac
2. sposoditi si: posuditi knjigu iz biblioteke

posudívati -sùdujēm
1. posojati
2. sposojati si

posvájati pòsvājām
1. prisvajati si
2. posvajati, adoptirati

posvetujóč se (-a -e se)

A) adj. che si consiglia

B) posvetujóč se (v adv. rabi) consigliandosi

posvojávati -svòjāvām
1. prisvojevati si
2. posvajati, adoptirati

posvòjiti pòsvojīm
1. prisvojiti si: da nisi posvojio nešto što nije naše; robe, pale, čitluke nam carske posvojiše, a pobiše baše i subaše
2. posvojiti, adoptirati: posvojiti tude dijete

potekajóč (-a -e)

A) adj. che va, che passa; che si svolge, che si sta svolgendo, in corso; che attraversa, che si estende, che si sviluppa

B) potekajóč (v adv. rabi) andando, passando; svolgendosi; sviluppandosi

pòtes m njive ali travniki, ki si jih zagradi občina ali zasebniki in kamor se občasno spušča živina, drobnica

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potràgati -ām zaželeti si koga: kunem se da od danas neću više potragati za njom niti ime njeno izustiti

pòtuviti -īm, potúviti pòtūvīm zapomniti si

pouch² [páuč]

1. prehodni glagol
dati v torbo
figurativno vtakniti v žep, prilastiti si; napihniti, napihovati

2. neprehodni glagol
napihniti se; viseti kakor vreča (obleka)

sleng to pouch s.o. dati napitnino, obdarovati z denarjem

pòufati se -ām se
1. upati: poufati se da će brat to učiniti
2. zanesti se: da se brat u brata poufati ne može
3. drzniti si: niti se ona ne bi poufala tako nešto reći

použèljeti se -līm se (ijek.), použèleti se -līm se (ek.) zaželeti si: kad se sestre brata použele

pòvaditi -īm
1. pojemáti: povaditi hljeb iz peći
2. populiti: povaditi sve zube
3. po vrsti izdreti: povaditi sablje iz korica
4. izkopati: povaditi panjeve i korijenje iz zemlje
5. poiztakniti si: da povade oči jedan drugome

pozàimati -ām (-mljēm)
I.
1. posojati
2. sposojati si
II. pozaimati se s kim vzajemno si pomagati pri poljskih delih

pozájmiti pòzājmīm
1. posoditi: pozajmiti kome novac, konja
2. sposoditi si: pozajmiti što od koga, u koga; pozajmljena riječ, reč lingv. sposojenka

pozajmljívati -zàjmljujēm
1. posojati
2. sposojati si

poželjívati -žèljujēm želeti si: on poželjuje stvari koje mu škode