Franja

polúlati se to wet; pogovorno to pee

polúlati se se to pee, to have a pee
otrok polula plenice the child wets its nappies; (otroško) to wee, to wee-wee, to have a wee-wee
ali si se že polulal? have you had a wee-wee?

pomeni|ti [é] (-m)

1. bedeuten; heißen; (biti)
pomeniti isto kot hinauslaufen auf (auf dasselbe hinauslaufen), (einer Sache) gleichkommen, gleichbedeutend sein mit
to pomeni/kar pomeni … das heißt …
to že nekaj pomeni das will schon (etwas) heißen

2. (biti pomemben) besagen (to nič ne pomeni das besagt nichts), auf sich haben; predstavljati: darstellen, vorstellen
veliko/malo pomeniti komu (jemandem) viel/wenig ausmachen

pomeníti se (-im se) perf., refl. parlare, conversare, chiacchierare; riparlare:
le počakaj, se bova že še pomenila ne riparleremo!

ponekod prislov
(na nekaterih območjih) ▸ néhol, helyenként, itt-ott, néhány helyenZjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. ▸ Az alacsonyabb fekvésű helyeken reggel és délelőtt néhol köd lesz.
Ponekod krije stroške delodajalec, drugod država, največkrat pa gre za kombinacijo obojega. ▸ Van, ahol a költségeket a munkáltató, másutt az állam viseli, leggyakrabban azonban e kettő kombinációjáról van szó.
Zaradi nizkih temperatur so ceste ponekod po državi lahko poledenele. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt helyenként az országban jegesek lehetnek az utak.
Ker bo komet zelo svetel, ga bo ponekod mogoče videti že z navadnim daljnogledom. ▸ Mivel az üstökös nagyon fényes lesz, néhány helyen közönséges távcsővel is látható lesz.

póper pepper

potresti s póprom to pepper, to sprinkle with pepper
ti bom že dal pópra! (figurativno) I'll give you what for!
dati komu pópra (figurativno, žargon) to give someone beans
suh je ko póper pogovorno he's skint

popráviti (-im) | poprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
popraviti čevlje riparare le scarpe
popraviti hišo riattare la casa
popraviti cesto racconciare una strada
popraviti obleko accomodare un vestito
popraviti uro aggiustare l'orologio
popraviti krivico riparare un'ingiustizia

2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
popraviti risbo ritoccare il disegno
šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
navt. popraviti kurz correggere la rotta
popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto

B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.

1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo

2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente

C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
popraviti si okus rifarsi la bocca

popularizirati glagol
1. (narediti priljubljeno) ▸ népszerűsítSedaj poskušam popularizirati raziskovanje vesolja in naravoslovne znanosti, predvsem med mladino. ▸ Most az űrkutatást és a tudományt próbálom népszerűsíteni – különösen a fiatalok körében.
Smisel nagrad je bil jasen: popularizirati filme in jim z nagradami obenem dajati tudi umetniško vrednost. ▸ A díjak lényege egyértelmű volt: népszerűsíteni a filmeket és a díjakon keresztül művészi értéket adni nekik.

2. lahko izraža negativen odnos (narediti razumljivo širši množici) ▸ népszerűsítTako na Radiu Študent vsak drugi petek že dve leti s posebno oddajo skušajo popularizirati vprašanje duševnega zdravja v Sloveniji. ▸ Két év óta a Radio Študent minden második pénteken külön műsorral próbálja népszerűsíteni a mentális egészség kérdését Szlovéniában.

porción ženski spol del, delež; porcija, obrok; hranarina; renta, penzija, pokojnina; množina

hace ya una porción de días je že precej dni od tega
porción congrua duhovniška renta

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

póstelja bed, (brez posteljnine) bedstead; (ležišče) couch

dvojna póstelja double bed; (zasilna na podu) shakedown; (otroška) cot, crib
bolniška póstelja sickbed, bed of sickness; (s štirimi stebri in baldahinom) four-poster
smrtna póstelja deathbed
póstelja divan sofa-bed
poljska, zložljiva póstelja camp bed, folding bed
rezervna póstelja spare bed; (ladijska, vgrajena) bunk
viseča póstelja (mornarska) hammock
póstelja na koleščkih truckle bed, trundle bed
zložljiva póstelja folding bed
železna póstelja an iron bedstead
otročja póstelja (figurativno, porod) childbed, lying-in
Prokrustova póstelja Procrustean bed
v póstelji in bed, abed
ob, pri póstelji at the bedside
bolan v póstelji, priklenjen na pósteljo bedridden, confined to bed; (porodnica) confined, in childbed
soba z eno, z dvema pósteljama a single (ali a single-bedded) room, a double (ali a doublebedded) room
ločitev od póstelje in mize separation from bed and board
biti, ostati v póstelji to stay in bed, to keep to one's bed
že tri dni sem v póstelji I've been laid up for three days
biti na smrtni póstelji to be on one's deathbed, to be at death's door
leči v pósteljo (zaradi bolezni) to take to one's bed
ležati v póstelji to be laid up, (težko bolan) to be confined to bed, to be bedridden
ostati moram v póstelji I must stay in bed
postlati pósteljo to make the bed
postaviti pósteljo to put up a bedstead
preobleči pósteljo to change the bedclothes
spraviti koga v pósteljo to put someone to bed
spraviti se v pósteljo to go to bed, pogovorno to turn in
vstati iz póstelje to get up, to get out of bed
vstajam zgodaj iz póstelje I am an early riser
pozno vstajati iz póstelje to get up late
ni še vstal (iz póstelje) he has not got up yet, he is still in bed

postréči to serve; to wait upon, to attend to; (z jedjo) to serve

postréči si (pri mizi) to help oneself
postrezite si, g. doktor! help yourself, please, doctor!
vam že strežejo?, ste že postreženi? (v trgovini) are you being attended to?
s čim vam naj postrežem? what can I do for you?, what can I show you?, what can I get you?
postregli so nam z vinom in pecivom we were offered wine and cakes
postregli vam bomo poceni in hitro we shall give you cheap and speedy service

postréči servir quelqu'un

postreči pri mizi servir à table
postreči s pijačo in z jedačo servir à boire et à manger
ali vam lahko postrežem z vinom? puis-je vous offrir du vin?
dobro so nam postregli nous avons été bien servis (ali traités), on nous a bien régalés
s čim vam lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir? qu'y a-t-il pour votre service?
so vam že postregli? vous êtes servis? est-ce qu'on s'occupe de vous?
postrezite si, prosim! servez-vous, s'il vous plaît!

postréči servir (pri mizi a la mesa) ; atender

postreči odjemalce servir a los clientes
postreči s pijačo servir de beber
postreči si pri mizi servirse (z mesom con carne)
postrezite si! ¡sírvase usted!
s čim Vam lahko postrežem? ¿en qué puedo servirle?
so Vam že postregli? ¿le han servido a usted ya?

posvétiti² to light

posvétiti z baklo v to shine a torch at
posveti mi po stopnicah! let's have a light on the stairs!, turn the staircase light on!
posvetilo se mi je (v glavi) (figurativno) it flashed across my mind
mu bom že posvetil! figurativno I'll show him what's what!

pošíti (pošijem) to sew

vse sem že pošíla I have done all my sewing ali I have finished sewing

potêči (miniti, rok) to expire, to run out, to elapse, to lapse

kako je stvar potekla? how did things turn out?
nesrečno potêči to take an unfortunate turn
rok je že potekel time has already run out, pogovorno time's up

potêči (-têčem) perf.

1. correre; fare una corsa

2. correre, sgorgare

3. scadere, spirare, finire; passare:
dopust mi poteče jutri le vacanze finiscono domani
potni list je že potekel il passaporto è scaduto
poteklo je veliko časa è passato molto tempo

4. svolgersi:
posvet je potekel v prijetnem ozračju i colloqui si sono svolti in un'atmosfera piacevole

potékati (-am) imperf.

1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
dopust že poteka le vacanze stanno per finire
poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani

potem [é]

1. (pozneje) später; (zatem) nachher, hinterher; danach; (nato) dann (in potem und dann, potem pa dann, dann aber), darauf, in der Folgezeit; (dalje) weiter, ferner

2.
potem, ko nachdem, nach (potem, ko doseže 65. leto nach Erreichung des 65. Lebensjahres)

3. (tedaj) denn (če …, kako naj potem …? wenn …, wie soll man denn …?, če že, potem pošteno wenn schon denn schon, wennschon, dennschon); posledično: dann (če sam ne …, potem wenn du allein nicht …, dann)
potem pa kar! na dann/denn!

4. (torej) also

5.
in kaj potem? na und?
in kaj potem, če je/ni …? und was (dann), wenn …?