Franja

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

concērto m

1. koncert (prireditev), recital:
dare, tenere un concerto imeti, prirediti koncert
andare a un concerto iti na koncert

2. glasba (glasbena kompozicija) koncert:
concerto solistico solistični koncert
concerto per violino e orchestra koncert za violino in orkester

3. orkester:
un concerto di dilettanti amaterski orkester

4. pren. šalj. koncert, ropot, hrup:
un concerto di grida hrup, kričanje

5. sporazum, dogovor:
di concerto sporazumno

concrēto

A) agg.

1. stvaren, dejanski, resničen, konkreten:
passare ai fatti concreti preiti k stvarnim dejanjem
nome concreto jezik stvarno ime
progetto concreto določen, natančno opredeljen načrt
arte concreta umet. konkretna umetnost
musica concreta glasba konkretna glasba

2. praktičen

B) m konkretno, stvarno:
andare dall'astratto al concreto iti od abstraktnega h konkretnemu

confesse [kɔ̃fɛs] féminin

aller à confesse, venir de confesse iti k spovedi, priti od spovedi

confession [kənféšən] samostalnik
priznanje
cerkev spoved; veroizpoved

to go to confession iti k spovedi
to hear confession spovedati
confession of faith veroizpoved

congé [kɔ̃že] masculin dopust; dovoljenje za dopust, za odsotnost; pouka prost čas, počitnice; slovo; odpoved (službe), odpust (iz službe); odhodno dovoljenje ladji

congé annuel letni dopust
congé de maladie, de convalescence dopust zaradi bolezni, za okrevanje
congés payés plačani dopusti, figuré uslužbenci na plačanem dopustu
après-midi masculin de congé prosto popoldne
audience féminin de congé poslovilna avdienca
délai masculin de congé odpovedni rok
demande féminin de congé prošnja za dopust
jours masculin pluriel de congé pouka prosti dnevi
aller en congé iti na dopust
avoir congé, être en congé imeti dopust, imeti prosto (v šoli)
demander un congé prositi za dopust
demander son congé odpovedati (službo)
donner congé à quelqu'un komu dopust, prosto dati; odpustiti koga, komu odpovedati (službo)
donner congé à un locataire dati odpoved stanovanjskemu najemniku
donner congé de sa chambre odpovedati svojo sobo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
recevoir son congé dobiti odpoved

cōnor -ārī -ātus sum

1. zagnati (zaganjati) se, telesno truditi se, ubadati se, upirati se: dum (mulieres) moliuntur, dum conantur, annus est Ter., conari manibus pedibus noctes diesque Ter., c. alicui obviam Ter. komu nasproti iti hoteti; preg.: c. contra fluminis tractum ali contra ictum fluvii Aug., Vulg. proti toku reke plavati = zaman truditi se.

2. pren. (pogumno in samozavestno) kaj zače(nja)ti, poskusiti (poskušati), drzniti (upati) si kaj storiti; abs.: qui … prius cogitare quam conari consuesset N., conantibus, priusquam id effici posset, adesse Romanos nuntiatur C., Atheniensium populum celerem et supra vires audacem esse ad conandum L.; z obj.: Ter., Vell., magnum opus omnino et arduum … conamur Ci., desperent se id, quod conantur (svoje namere), consequi posse Ci., quo facilius ea, quae conabatur, efficeret Ci., vides profecto illum (Demosthenem) multa perficere, nos multa conari Ci., Dumnorigi Aeduo, … ut idem conaretur, persuadet C., quem etsi multa stulte conari videbat, tamen nulla deseruit in re N., id ne fieret, omnia et conanda et audenda Magnetibus esse L., rapit … conantem plurima frustra V.; z inf.: Lucr., V., Cat., quod planum facere non modo non possis, verum ne coneris quidem Ci., Helvetii id, quod constituerant, facere conantur C., cum Lacedaemonii quererentur … eum in ea re conari fallere N., mihi res, non me rebus subiungere conor H.; z odvisnim vprašanjem: saepius noctu, si (ali) perrumpere possent, conati C. — Od tod subst. pt. pf.: (s pass. pomenom) cōnātum -ī, n početje, podjetje, poskus, drzno dejanje: cuius ego non modo factum, sed inceptum ullum conatumve contra patriam deprehendero Ci., conatum simulare Q., conatum efficere Auct. b. Hisp.; pogosteje v pl.: Pl., Lucr., Q., Iuv., Suet. idr., conata efficere Ci. ali perficere C., N., Carthaginiensium conata exposuit L., Persei conatis obviam ire L.

conserve [kɔ̃sɛrv] féminin konserva, pločevinka; théâtre, argot repertoarna igra; marine spremna ladja; pluriel zaščitna očala

de conserve konserviran, v konservi; skupaj, v družbi
aller de conserve iti skupaj, v družbi
bœuf masculin de conserve govedina v konservi
boîte féminin de conserve konservna škatla, doza
industrie féminin de conserve konservna industrija
conserve de fruits, de légumes, de poisson, de viande sadna, zelenjavna, ribja, mesna konserva
en conserve konserviran, v konservi
lait masculin, légumes masculin pluriel, viande féminin en conserve mleko, zelenjava, meso v konservi
musique féminin en conserve gramofonske plošče
mettre des haricots en conserve dati, vložiti fižol v konserve
se nourrir de conserves hraniti se s konservami
naviguer de conserve pluti po isti poti

cōnspectus -ūs, m (cōnspicere)

I. act.

1. gledanje, pogled na kaj, zagledanje, videz, obzorje; abs. s subjektnim ali objektnim gen.: Pl., Lucr., Col., Suet. idr., ne qui conspectus fieret Ci. ep. da ne vzbudim pozornosti, conspectum perferre C., conspectum fugere O., c. oculorum Varr., Cu., conspectum alicuius fugere Ci., C. ali vitare Q., c. tanti viri (objektni gen.) Val. Max., quoad longissime oculi conspectum ferebant L. do koder se je dalo najdalje videti, do koder so nesle oči, conspectum oculorum adimere L., Cu. zakrivati razgled, nebula adimit conspectum terrae L. zakriva pogled na zemljo, densus nimbus conspectum regis contioni aufert L., c. est in Capitolium L. vidi se na Kapitolij; pogosto (v zvezi s praep.) met. = oči, navzočnost, bližina: abducere aliquem e conspectu Pl. izpred oči, amittere aliquem e conspectu suo Ter. izgubiti izpred oči, a conspectu alicuius recedere N. umakniti se komu izpred oči, ex conspectu abire C., S., Val. Max. iti izpred oči, removere ex conspectu C. spraviti izpred oči, flamma copias a conspectu texit Romanorum Hirt. je zakril očem Rimljanov, ire ad conspectum alicuius V., exercitum in conspectum hostium adducere C. pripeljati sovražnikom pred oči, venire in conspectum Ci. idr. javno se pokazati, priti na spregled, priti blizu, in conspectum alicuius venire Ci. idr. komu pred oči priti ali stopiti, cadere in conspectum Ci. v oči biti = viden biti, dare sese in conspectum Enn. ap. Ci. ali dare se (dari Ter.) in conspectum alicui Ci. pokazati se (komu), insequens dies hostem in conspectum dedit L. ali (Dareus) universas vires in conspectum dedit Cu. je postavil na ogled, dare regiam sellam in conspectum vulgi Cu. javno izpostaviti, liberos in conspectum proferre C. pred oči, ponere beneficium extra conspectum suum Sen. ph., esse in conspectu civium Ci. biti pred očmi sodržavljanov, esse in conspectu N. viden biti, ut primum rex in conspectu fuit Cu. brž ko jim je kralj pred očmi stal, brž ko so kralja zagledali, ponere poculum in conspectu L. pred oči, consistere in medio conspectu V. v krogu gledalcev, in conspectu uxoris, populi Ci. ali in conspectu patris C. pred očmi, vpričo, navem in conspectu nullam V. nobene ladje ni na obzorju; pren.: velut e conspectu tolleretur libertas T., bellum aliud erat in conspectu L. je bila na dogledu, nadejati se je bilo druge vojne; pren. celeriter e conspectu terrae ablati sunt L. izginili so z obzorja zemlje, in conspectu oppidi Varr. ali fundi villaeque Ci. ali locorum L., hae (urbes), quae procul erant a conspectu imperii Ci. ki so bile daleč izven obzorja države, in conspectu deorum penatium Ci., in conspectu legum libertatisque mori Ci. vpričo zakonov in …

2. pren. duhovni pogled, opazovanje, motrenje: Q., conspectus et cognitio naturae Ci., haec ne in conspectu quidem relinquuntur Ci. ne prihaja nikakor v poštev, explicatis ordinibus temporum uno in conspectu omnia videre Ci. vse na en pogled pregledati, aliquid ponere paene in conspectu animi Ci. jasno pred duševne oči postaviti; konkr. = pregled v kakem spisu: Gell. —

II. pass.

1. pojav, prikaz: conspectu suo proelium restituit L. s tem da se je prikazal = ko se je pokazal, primo statim conspectu omnia, quam disparia essent, ostendit L. brž ko se je prvič javno pokazal, elephantorum aciem conspectu ipso debellaturum L.

2. met. pogled na koga ali kaj: scio eis meum conspectum invisum fore hodie Ter., animi partes, quarum est conspectus illustrior Ci., vester conspectus … recreat mentem meam Ci., frequens c. vester Ci. mnogoštevilni zbor pred mojimi očmi, c. vester venerabilis Cu.

consulat [kɔ̃süla] masculin konzulat

aller au consulat, s'adresser au consulat pour obtenir un visa iti, obrniti se na konzulat, da bi dobili vizum
consulat de France francoski konzulat

consulter [kɔ̃sülte] verbe transitif za svet, za mnenje vprašati; iskati (na)sveta; konzultirati; posvetovati se; imeti posvet; médecine ordinirati

se consulter posvetovati se med seboj
consulter un avocat, un expert vprašati za svet odvetnika, strokovnjaka
consulter un médecin iti na pregled k zdravniku
consulter un manuel, un traité, un dictionnaire poiskati pojasnila v priročniku, učbeniku, slovarju
consulter sa montre, le baromètre pogledati na (svojo) uro, barometer
consulter son oreiller (familier) prespati kako stvar
ce médecin consulte l'après-midi ta zdravnik ordinira popoldne
il ne consulte que son intérêt on gleda le na svojo korist

consumar dovršiti, dokončati, izvršiti

consumar un crimen zagrešiti zločin
consumar un sacrificio doprinesti žrtev
consumarse dovršiti se, izgoreti, poiti, h koncu iti

consumir použiti, jesti; porabiti, potrošiti, konsumirati; uničiti; mučiti

consumirse h kraju iti, izgoreti, ugonobiti se; dobiti jetiko
consumirse a fuego lento počasi zgoreti
consumirse de rabia pobesneti
eso me consume la paciencia tu je moje potrpežljivosti konec

contare

A) v. tr. (pres. conto)

1. šteti, prešteti:
si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

2. šteti, upoštevati

3. nameravati, računati:
conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

4. šteti, imeti:
il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

5. pog. pripovedovati:
contarle grosse pren. debele stresati

B) v. intr.

1. šteti:
contare fino a dieci šteti do deset

2. šteti, veljati:
contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

3. računati na:
contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za

conter [kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; verbe intransitif širokoustiti se, lagáti

contez cela à d'autres pripovedujte to komu drugemu!
en conter à quelqu'un natvesti komu kaj, lagati komu
il nous en conte! ta brije norce iz nas!
conter des fagots, des cornettes bahati se, širokoustiti se, lagati
(en) avoir long à conter imeti mnogo (o tem) povedati
conter fleurette à une femme dvoriti ženski, na srce ji pihati
conter ses (petites) raisons à quelqu'un komu na drobno razlagati
s'en laisser conter par quelqu'un pustiti se potegniti od koga, iti komu na limanice, na led

cōntiō -ōnis, f (iz st.lat. coventiō: convenīre; novejša tvorba je conventiō)

1. shod, skupščina, narodni, ljudski ali vojaški zbor, ki le posluša, a ne sklepa: Val. Max., Q., c. militum C., civium Ci., de mea salute principum civitatis celeberrimae … contiones fuerunt Ci., c. legitima Ci. ali legitime ab consule vocata L., togata et urbana L., diurna L., extrema L., Suet. zbor zadaj = najbolj zadnji (pl.) v zboru, universa Cu., contio significat conventum, qui a magistratu per praeconem convocatur Fest. Rekla: contionem vocare T. ali advocare Ci., C., S., L., vocare ali advocare ad contionem (abs.) L., vocare plebem ali exercitum ad contionem L., Cu., advocare populum in contionem L., convocare classico ad contionem (abs.) L., me in vestram contionem convocaverunt Ci., convocare classico contionem Sen. ph., convocare milites ad contionem Suet., contionem habere Ci., L. shod imeti (prirediti), skupščino imeti, contionem habere de aliquo Ci., ad contionem ire L. ali adire Ci., ex curia in contionem itur L., in contionem prodire Ci., N., L. iti na zborovanje, in meam contionem prodeant Ci. od mene sklicano, procedere in contionem L. (o konzulih), in contionem prosilire L., in contionem ascendere Ci. ali escendere L. na zborovanju kot govornik nastopiti, data est contio Laelio Ci. Lelij je smel na ljudskem shodu govoriti, producere aliquem in contionem Ci., L. privesti koga pred zbor (da pove svoje mnenje ali nastopi kot priča), subducere aliquem in contionem L. privesti koga (namreč obtoženca) pred zbor, contionem dimittere L., contionem summovere Ci. Pogosto pro contione v zboru, pred zbranim narodom, ljudstvom ali vojsko: aliquem pro contione donare atque laudare S., dictator … miris pro contione eam pugnam laudibus tulit L., pro contione dicere Auct. b. Afr., Romanis pro contione suadere ac dissuadere moris fuit Q., epistulas ali litteras pro contione recitare Cu., T.; toda stabant pro contione legiones destrictis gladiis T. = in contionis modum L. kakor na zborovanju. (o nerimskih razmerah): saepe in contionem populi prodibat (Themistocles) N. v (atenskem) narodnem zboru (ἐκκλησία), Graecorum res publicae contionis temeritate administrantur Ci.

2. met.
a) zbrani narod, zbrano ljudstvo, zbrana vojska, zbrani vojaki: facta est contionis admurmuratio Ci., (seditio) oritur ex clamore contionis Ci., ut omnis contio audire posset Ci., quid aliud fuit, in quo contio rideret? Ci.
b) govor pred zbranim narodom, ljudstvom, senatom ali zbrano vojsko: c. libera et moderata L., saeva atque acerba L., contiones turbulentae Metelli, temerariae Apii, furiosissimae Publii Ci., contiones P. Sestii scriptae Ci., alicuius contionem legisse Ci., contio funebris Ci., Q. pogrebni govor, Antonii epistulae, Bruti contiones T., contiones directae (naspr. oratio obliqua) Iust. neodvisni, direktni govori, haec contra Antonium contio Ci. ep., in contione contra Catilinam Q., contionem habere Ci., contionem apud (pred) milites habere C., L., habere contiones in Caesarem graves C., contionem habere super ea re Suet., primae alicuius contioni interesse Val. Max., dicere contra contionem Metelli Q., ille contionibus, hic sermonibus melior Q. oni v govorih pred ljudstvom, ta v razgovorih …, in contionibus eadem, quae in orationibus vis est Plin. iun. v govorih pred ljudstvom …, v govorih pred sodniki.

contollō -ere (star. obl. za cōnferō) tja nesti: c. gradum Pl. tja napotiti se, tja iti.

contra proti, nasproti; kljub, navzlic

contra corriente proti toku
contra la ley protizakonito
contra mi voluntad proti moji volji
se colocó contra la luz postavil se je proti svetlobi
esta habitación está contra el oriente to stanovanje leži proti vzhodu
pagar contra recibo plačati proti potrdilu o prejemu
ir en contra iti nasproti

contre [kɔ̃trə] préposition proti, nasproti; zoper; ob, poleg, zraven; v nasprotju z, kljub; (v zameno) za; masculin protisunek (pri mečevanju); kontra (pri kartah)

contre toute attente proti vsakemu pričakovanju
envers et contre tous vsem navkljub
par contre z druge strani, v zameno, zato pa
tout contre tik zraven
le pour et le contre (stvari, ki so) za in proti
il y a du pour et du contre nekaj govori za in nekaj proti
envoi masculin contre remboursement pošiljka po povzetju
courir à contre (marine) trčiti, zadeti eden ob drugega
élever autel contre autel (politique) iti v opozicijo
nager contre le courant plavati proti toku
parier cent contre un staviti sto proti ena
presser quelqu'un contre sa poitrine stisniti koga k sebi
se serrer contre quelqu'un stisniti se h komu
tenir contre vztrajati, vzdržati (proti)
voter pour ou contre glasovati za ali proti
la résolution a été votée à 30 voix contre 6 resolucija je bila izglasovana s 30 glasovi proti 6

contre-pied [-pje] masculin (lov) napačna sled, po kateri gredo psi; popolno, diametralno nasprotje

ma théorie est le contre-pied de la tienne moja teorija je popolnoma nasprotna tvoji
prendre le contre-pied napraviti ravno nasprotno, (lov) iti po napačni sledi
prendre un adversaire à contre-pied (sport) presenetiti, zmesti nasprotnika s tem, da pošljemo žogo na drugo mesto, kot jo pričakuje